Pohod Navihancev na Cirnik

Danes smo se v prijetnem vzdušju podali na Cirnik. Pot, ki nas je vodila skozi gozd je bila kmalu obsijana s soncem. Na vrhu smo praznovali rojstne dneve vseh rojenih v drugi polovici leta in obenem zaključili letošnje pohode. Naši slavljenci so mizo bogato obložili, tako da ni manjkalo dobrot in dobre volje.

---

Bjelolasica

1. december, prva nedelja v decembru, prva zimska tura še pred zimo. Zelo zimska. Zaradi ledene burje je bila sicer znosna temperatura neznosna. Greben Bjelolasice se je zopet izkazal kot edinstven. Nikogar ne pusti ravnodušnega.

Vožnja iz Brežic skozi Mrkopalj do Matičeve poljane je trajala 2 uri. 26 skalnih osamelcev simbolizira partizane, ki so v ledenem neurju zmrznili. Po naši današnji izkušnji na Bjelolasici zlahka razumemo, kako so lačni, izčrpani in slabo oblečeni borci v ledeni burji ugasnili kot sveče. No, mi smo v drugem času in z drugačno opremo brez skrbi krenili na pot čez Janjčarico na Kulo, vrh Bjelolasice, si odpočili v obnovljenem zavetišču pol ure od vrha in se preko grebena spustili v Vrelo, nekoč olimpijski center, danes pa propadajoče naselje vikendov in hotelov. Hoje je bilo slabih 5 ur, naredili smo nekaj čez 500 m vzpona in 1000 m spusta. Siv dan je bil siv le v dolini, tam gori so nam svetili ledni kristali svojo čarobno svetlobo, zaradi katerih bomo še naprej blodili po zasneženih vrhovih in iskali zimske pravljice.

---

Dubovačka vezna pot Ozalj-Karlovac

Dubovačka planinska pot od Ozalja do Karlovca je ravno prav dolga, da jo dobri hodci zmoremo v enem dnevu, če ni prevroče. Dub je hrvaško ime za hrast dob, ime pa je pot dobila po predmestju Karlovca Dubovcu, kjer na griču kraljuje stari grad, lepo obnovljen, vreden ogleda.

---

Izlet torkarjev - Spodmoli Veli Badin - ušesa Istre

Izlet torkarjev Spodmoli Veli Badin – ušesa Istre

 

V torek 12. novembra smo se Torkarji PD Brežice z avtobusom podali na jesensko avanturo. Pot nas je vodila proti Primorski z obveznim postankom na Lomu, kjer smo se okrepčali s kavo. Turoben torek se je kar  naenkrat spremenil v prijazen sončen dan. Po nekaj dneh smo končno ugledali sonce. V Črnem kalu smo zapustili avtocesto in se odpeljali do Sočerge. Od tam smo se peš odpravili proti cerkvi Sv. Kvirika in pot nadaljevali proti Istrskim ušesom. Lepa, čeprav kamnita pot nas je vodila po Kraškem robu, od koder smo imeli res lep pogled na čudovito pokrajino. Med borovci, brinjem in žarečim rujem smo pozabili na uro. Pomalicali smo kar v naravi. Nadaljevali smo v smeri, kjer se nahajajo spodmoli in naravni kameniti most. To je res čudo narave. Navdušeni nad videnim smo pot nadaljevali nazaj navrh, kjer smo zapeli tradicionalno himno…«pa naj bo dež al´toplo sončece«… Ustavili smo se še na ploščadi nad našim najdaljšim viaduktom. Čudovit razgled nas je očaral. Naša deželica je res lepa v vseh letnih časih.

Hvaležni smo predsednici PD, šoferju in Karmen, ki nas je nesebično popeljala po Krasu. Da si takšnih izletov še želimo je želja nas vseh.

Milena Hočevar

 

 

 

---

Rjavina, Vrbanove špice

Člani PD Brežice in PD Lisca Sevnica smo preživeli čudovit vikend v hribih. Prvi dan smo se iz Kota po zelo zahtevni, a dobro varovani in razgibani poti povzpeli na lepotico Rjavino ter prespali v Domu Valentina Staniča. Naslednji dan smo v še lepšem vremenu uživali v razgledih z Vrbanovih špic ter občudovali vrhove, ki so se razprostirali okoli nas. Po napornem sestopu v Dolino Kot smo si utrujene noge ohladili v Triglavski Bistrici in tako zaključili naš dvodnevni pohod. Hvala vsem za dobro energijo.

---

Po Pipanovi lestvi na Montaž

Lahko bi rekel, da nam je bila usoda tokrat naklonjena, ker nam je navkljub nagajivemu vremenu in večkrat spremenjenjenem času izleta na koncu uspelo izvesti izlet, ki se ga bom še dolgo spominjal. Namesto četrtka in petka, kot je bilo prvotno predvideno smo na izlet na koncu krenili v nedeljo ob treh zjutraj. Noč je bila seveda kratka – malo zaradi kratkega časa spanja, nekaj pa zaradi vznemirjenosti pred vzponom po Pipanovi lestvi na Montaž. Matej je pot že prehodil in mu je bilo malo lažje, ostali trije pa smo prebirali gradivo o poti in na koncu ugotovili, da je pot celo lažja od tiste, ki smo jo prehodili lani na Kanin, saj je tista ferata ocenjena s C, pot na Montaž pa samo z B. Kakorkoli malo potolaženi s tem podatkom smo se vsi zainteresirani za to zelo zahtevno turo zbrali ob predvideni uri na ustaljeni lokaciji, se natlačili v Matejev avto, ter se odpeljali mimo Trbiža, Rablja, Rabeljskega jezera na Nevejsko sedlo in po zelo ozki in strmi cesti do izhodišča na planini Pecol. Nekaterim nam je uspelo po poti ujeti še kak del kitice, najhuje pa jo je seveda odnesla Lidija, ki je v sendviču med Danielom in mano na zadnji klopi igrala salamo, saj ko sva zakinkala sva jo vsak s svoje strani lepo grela in stiskala. Še dobro, da je bila oblečena v kratke rokave. Vožnjo smo končali okoli šeste zjutraj, ko soncu še ni uspelo pokukati do planine, je pa že lepo ožarjalo planine, ki smo jih prehodili lani – Kanin, Prestreljenik pa Žrd, ki se nam je letos izmuznila in na koncu grebena še Lopa. Nam pa so prijetno zavetje v obliki sence vse do Pipanove lestve, ki se nahaja tik pod grebenim delali grebeni ki se pno od Montaža do Viša. Kar hitro smo se odpravili mimo koče Brazza, kjer so bili še vsi zelo zaspani in nadaljevali preko travnikov, ki ne vem zakaj nosijo ime Police. Tu smo opazovali samo luknje od svizcev, ker so bili zavijalci čokolade preveč sramežljivi da bi pokukali iz visoke trave. Za lažji korak pa so nam vseeno tu pa tam zažvižgali. Na sedlu Disteis pa sem doživel presenečenje. Pot tako iznenada pride na sedlo da sem prestrašil skupino kozorogov in hkrati so oni presenetili mene, da sem se kar stresel. Umaknili so se nekaj korakov potem pa mirno nadaljevali s pašo. Izkazalo se je, da je na tem področju izredno veliko kozorogov, ki smo jih nato srečevali vse do vrha. Za razliko od svizcev niso bili nič boječi, včasih samo malo previdni. Kmalu smo prišli do stene oz. bolj strmega dela, ki je ponekod tudi zavarovan z jeklenico, a nič strašnega. Kmalu zatem ko smo zavili levo pa smo zagledali Njo – Pipanovo lestev, ki nam je vzbujala kar malo strahospoštovanja. Včasih so bile v spodnjem delu jeklenica in skobe preko katerih je bilo treba premagati začetnih 10 metrov celo nekoliko previsne stene – vsaj tako se mi je zdelo. Pred kratkim pa so jih nadomestili s kovinsko lestvijo, ki je zaradi velikih obremenitev ob hkratnem plezanju nekaj planincev ojačana. Ob njej je napeta še varovalna jeklenica za katero se lahko držiš in varuješ s pomočjo samovarovalnega kompleta. No na vzpon po njej smo morali počakati, ker je bilo v tistem času na poti navzdol že nekaj planincev. Potem pa komanda: »Gremo« in smo šli. Najprej po tej dokaj trdni lestvi, potem pa po bolj majavi lestvi narejeni iz dveh malo debelejših jeklenic na katero so pritrjene jeklene prečke. Ne bom posebej razlagal da taka konstrukcija ob hkratnem vzpenjanju več planincev omogoča plesanje, pozibavanje, nihanje ali kakor že hočete imenovati premikanje gibkih jeklenic. Še bolj je zanimivo, da so novo lestev postavili kar preko stare, da je vse skupaj še malo bolj zračno, ker je vsaj kake pol metra odmaknjena od stene. Ampak zmogli smo vse odseke brez velikega obotavljanja in opravili še odsek poti po trdni skali in že smo bili na grebenu. Šele tam smo se ob vonju po znoju, ki je bil zgolj posledica fizičnega napora, zavedli, da nam je uspelo premagati Lestev – Pipanovo lestev, da ne bi slučajno kdo pomislil da nas je bilo strah. Samo mogoče malo nelagodno je bilo. Tam smo zagledali vrh in strinjali smo se, da je pot na vrh Montaža podobna tisti iz Malega Triglava na Triglav, le da je greben malo daljši in širši, vrh pa nekoliko nižje kot vrh Triglava. Razlika je seveda še v zavarovanosti, saj tu niti približno ni tako kot na grebenu Triglava ali na Pipanovi lestvi, kjer je varovanje vrhunsko. Na vrhu smo uživali v lepem razgledu, ki je zaradi opranega ozračja segal vse od Triglava, Mangrta, Ponc, Sv. Višarij, Visokih Tur do Kanina, Rombona in Krna. Hvaležni smo si bili, da smo krenili tako zgodaj, ker so se kmalu začele pojavljati meglice, ki so zapirale pogled tistim, ki so bili le kake pol ure za nami. Spuščali smo se po isti poti, k sreči brez zastojev na enosmerni Pipanovi lestvi. Na poti smo srečevali večinoma Slovence in naleteli tudi na skupino iz Bele krajine. Osebno se sicer nismo poznali vendar smo hitro ugotovili, da imamo skupne znance. No njim se je že krepko mudilo, saj so bili za nami vsaj tri ure v zaostanku. Ob spuščanju pa znova in znova srečevali kozoroge. Od čisto malih do takih starih 2 ali 3 leta, ki so se z mamami pasli in nam pozirali. Le kapitalcev – samcev z mogočnim rogovjem je manjkalo – zgleda do so se oni zgledovali po svizcih in se poskrili ali pa so skočili morda na morje… Odločili smo se, da si pot v dolino skrajšamo po melišču in hitro smo bili na pašnikih nad velikimi štalami s sirarnami, ki so posejane po planjavah Pecola. Opazili smo velike lepe kovinske napajalnike v katerih je bila čista voda primerne temperature za osvežitev in Matej je hitro zlezel v eno izmed njih ter se osvežil. Bogve kako so reagirale krave ko so pile s soljo in znojem oplemeniteno vodo a po naše so bile zadovoljne tudi one.

---

Kreda, Slatna, Prvi, Srednji, Zadnji Vogel

Bil je petek in kot bi vsak zaposlen planinec po duši, v zadnjem trenutku začnem razmišljati kam za vikend v hribe. Vedno obstaja zadnja opcija, da si turo naštudiraš kar sam, a pred tem je smiselno pogledati, kaj pravi splet s svojimi objavami. Na portalu PZS zasledim izlet razpisan s strani PD BREŽICE in poskusim. Kontaktiram objavljen kontakt g. Tonija, ki se angažira in kljub temu, da mu zdravje ni dopuščalo, da bi šel z nami, angažira vodnika Mateja, s katerim se dogovoriva, da me na poti poberejo v Ljubljani. Zbere se družba treh deklet in štirih fantov, jaz najstarešja a njihova energija me pomladi za vsaj 10 let.

Okrog 7.30 prispemo na Planino Blato, ki je izhodišče naše ture. Imamo vse, imamo vreme, super družbo, smo v osrčju TNP-ja in kaj bi si sploh še lahko želeli. S prijetnim tempom (prilagojenim za 50+ in hvala Matej) v dobri uri prispemo do Planine pri Jezeru, kjer naredimo prvi krajši postanek in odvržemo odvečna oblačila, saj temperatura naša in zunanja počasi naraščata. Nadaljujemo do križišča za Planino Laz in / ali Kočo pri Triglavskih jezerih. Tudi za nas je to križišče pomembno, ker se tu prične naša avantura "izven okvirja".

Po brezpotju nas je Matej najprej popeljal še na dva vrhova, ki bi ju bilo škoda izpustiti, saj sta se na poti ponujala kar sama in sicer sta to Kreda in Slatna, ki sem ju nekaj let nazaj opazovala iz osamelcev Adama in Eve in si potiho želela, da moja noga stopi tudi na drugo stran Ogradov in Debelega vrha. Pa se je želja z Matejevim zaupanjem v naše sposobnosti uresničila. S krajšimi in ravno prav dolgimi postanki, se nam je mudilo osvajat nove 2-tisočake, ki so se vrstili eden za drugim PRVI, SREDNJI in ZADNJI VOGEL in zanimivost srednjega je, da je njegova višina 2222 m. Seveda me je prijetno presenetilo razumevanje Mateja in skupine, da nisem plezalni tip in imam težave z izpostavljenimi tereni, a tokrat sem z njihovo pomočjo, presenetila samo sebe, ker sem se z vsemi počutila res povsem varno in je šlo vse brez problema, seveda pa se tem mestom v pogumnem planinskem jeziku reče lahka planinska pot. Hvaležna sem za nov uvid v moč skupine, vodnika in sebe.

Vračali smo se krožno in sicer iz Zadnjega Vogla do križišča za Prehodavce in Veliko Zelnarico, do katere je borih 30 min, a smo se odločili, da jo tokrat izpustimo in da je ideja za naslednji izlet. Hodimo po dolini pod osvojenimi vrhovi in se čudimo, kaj vse smo prehodili in kako visoko bili. Popoldan je bil prijetno topel, ga je pa hladila hoja čez snežne zaplate, ki jih je bilo v tem času še kar nekaj. Po približno 2 urah hoje od križišča zaključimo krog pri Koči na Planini pri Jezeru, ki nam ponudi daljši postanek, klepet in prijetno druženje in zadovoljstvo ob osvojenih vrhovih. Od tu se po isti poti vrnemo na Planino Blato, sicer rahlo utrujeni a (pre)polni res lepih vtisov s poti. Pa da ne pozabim omeniti še vsega čudovitega gorskega cvetja, ki nas je s svojo lepoto razveseljevalo celo pot, med Prvim in Srednjim Voglom, pa so nas pozdravljale, ravno v svojem začetnem razcvetu, naše občudovane Planike.

Ekipa kot se šika, krasen dan in ja, težko je bilo oditi iz tega planinskega raja.

Hvala, hvala, hvala, v upanju, da me še vzamete s sabo.

Sandra Kocijančič

---

Otroški tabor na Celjski koči

je za nami. 52 otrok, 6 vodnikov, animatorjev in ena spremljevalka smo preziveli  4 dni na Celjski koči. Preiskusili smo se v plezalnih vescinah v adrenalinskem parku, vsako jutro tekli in se razgibavali, se dričali s tubami, se igrali na igralih in vozili z bobi. Osvojili smo Celjsko koco iz Celja in nazaj, celjski grad in Grmado. Obiskali smo Pecovnikovo koco, botanicni vrt in spoznali bivak. Igrali planinski bingo. Se lovili. Kurili ogenj in pekli klobase in penice. Opazovali zvezde na nocnem pohodu. Se ucili kuhanja na gorilniku in prezivetja v naravi. Spoznavali lepote Alme Karlin in njenega popotnistva. Likovno ustvarjali in spoznavali zelisca.

Športni zacetek pocitnic, juhej!

GIBANJE=ŽIVLJENJE

---

Pohod navihancev 7. etapa Julijane trail

  Juliana trail - 7. etapa

 

Bohinjsko jezero se je že lesketalo v jutranjem soncu in nam vlilo dodatno energijo. Nismo izstopili v Stari Fužini, ampak smo se peljali do zadnje postaje in tako našo pot malo podaljšali.

 Pohod ob jezeru, občudovanje bližnjih gora in prelepe narave, katera nas je obdala v svoj nevidni plašč in ob prijetnem žvrgolenju ptičev, smo prišli v Stare Fužine kar prehitro. Potem pa zares. Poiskali smo oznake za Julijano in proti Ribčevim Lazu, ki nam je znan že iz tabora. Tam smo kmalu našli prijetno senco z mizo in klopmi, kjer smo imeli malico in kratko pavzo, potem pa naprej. Prispeli smo že blizu Bohinjske Bistrice in smo si pot še malo podaljšali, tako da smo iz 11,2 km nategnili na 15 km. Ko smo prispeli do avtobusne, smo se malo oddahnili in že smo imeli prevoz za Ljubljano in tudi tam smo šli skoraj takoj na vlak.

Ne uspe nam vedno imeti tako dobre povezave, a tokrat je šlo vse gladko.  

 

    5.6.2024                                                                              Nada Opravž

---

Pohod Navihancev na Špiček

  Današnji pohod na Špiček

Skupina Navihanci je danes uspešno zaključila svoj polletni načrt pohodov. 

Današnja pot se je vila iz Pišec, od cerkve sv. Mihaela, mimo Pleteršnikove domačije, nato pa kar strmo v breg proti Špičku. Vreme je bilo ugodno in glede tega ni bilo ovir. Na vrhu je bil kratek postanek, med katerim se je oglasil zvonček skritih želja.  Po nekaj korakih smo se že zbrali pri veliki bukvi, kje je že čakala miza, pripravljena za oblaganje s skrivnimi  dobrotami iz nahrbtnikov. Kot vedno, je tudi tokrat nam malica za nekaj časa utišala pogovore, a ko smo nazdravili slavljencem, so se jeziki hitro razvezali..

A kot pravijo, vsega lepega je enkrat konec, tako je bilo tudi tokrat: Še zadnji del proti, proti sv. Jedert, gradu in nazaj do Pišec, je bilo potrebno prehoditi. Ostal je le še čas za  skupno kavico in slovo do septembra.

 

   26.6.2024                                                                                                     Nada Opravž

---

Prvi Vogel, Srednji Vogel in Zadnji Vogel

Bil je petek in kot bi vsak zaposlen planinec po duši, v zadnjem trenutku začnem razmišljati kam za vikend v hribe. Vedno obstaja zadnja opcija, da si turo naštudiraš kar sam, a pred tem je smiselno pogledati, kaj pravi splet s svojimi objavami. Na portalu PZS zasledim izlet razpisan s strani PD BREŽICE in poskusim. Kontaktiram objavljen kontakt g. Tonija, ki se angažira in kljub temu, da mu zdravje ni dopuščalo, da bi šel z nami, angažira vodnika Mateja, s katerim se dogovoriva, da me na poti poberejo v Ljubljani. Zbere se družba treh deklet in štirih fantov, jaz najstarešja a njihova energija me pomladi za vsaj 10 let

Okrog 7.30 prispemo na Planino Blato, ki je izhodišče naše ture. Imamo vse, imamo vreme, super družbo, smo v osrčju TNP-ja in kaj bi si sploh še lahko želeli. S prijetnim tempom (prilagojenim za 50+ in hvala Matej) v dobri uri prispemo do Planine pri Jezeru, kjer naredimo prvi krajši postanek in odvržemo odvečna oblačila, saj temperatura naša in zunanja počasi naraščata. Nadaljujemo do križišča za Planino Laz in / ali Kočo pri Triglavskih jezerih. Tudi za nas je to križišče pomembno, ker se tu prične naša avantura "izven okvirja".

Po brezpotju nas je Matej najprej popeljal še na dva vrhova, ki bi ju bilo škoda izpustiti, saj sta se na poti ponujala kar sama in sicer sta to Kreda in Slatna, ki sem ju nekaj let nazaj opazovala iz osamelcev Adama in Eve in si potiho želela, da moja noga stopi tudi na drugo stran Ogradov in Debelega vrha. Pa se je želja z Matejevim zaupanjem v naše sposobnosti uresničila. S krajšimi in ravno prav dolgimi postanki, se nam je mudilo osvajat nove 2-tisočake, ki so se vrstili eden za drugim PRVI, SREDNJI in ZADNJI VOGEL in zanimivost srednjega je, da je njegova višina 2222 m. Seveda me je prijetno presenetilo razumevanje Mateja in skupine, da nisem plezalni tip in imam težave z izpostavljenimi tereni, a tokrat sem z njihovo pomočjo, presenetila samo sebe, ker sem se z vsemi počutila res povsem varno in je šlo vse brez problema, seveda pa se tem mestom v pogumnem planinskem jeziku reče lahka planinska pot. Hvaležna sem za nov uvid v moč skupine, vodnika in sebe.

Vračali smo se krožno in sicer iz Zadnjega Vogla do križišča za Prehodavce in Veliko Zelnarico, do katere je borih 30 min, a smo se odločili, da jo tokrat izpustimo in da je ideja za naslednji izlet. Hodimo po dolini pod osvojenimi vrhovi in se čudimo, kaj vse smo prehodili in kako visoko bili. Popoldan je bil prijetno topel, ga je pa hladila hoja čez snežne zaplate, ki jih je bilo v tem času še kar nekaj. Po približno 2 urah hoje od križišča zaključimo krog pri Koči na Planini pri Jezeru, ki nam ponudi daljši postanek, klepet in prijetno druženje in zadovoljstvo ob osvojenih vrhovih. Od tu se po isti poti vrnemo na Planino Blato, sicer rahlo utrujeni a (pre)polni res lepih vtisov s poti. Pa da ne pozabim omeniti še vsega čudovitega gorskega cvetja, ki nas je s svojo lepoto razveseljevalo celo pot, med Prvim in Srednjim Voglom, pa so nas pozdravljale, ravno v svojem začetnem razcvetu, naše občudovane Planike.

Ekipa kot se šika, krasen dan in ja, težko je bilo oditi iz tega planinskega raja.

Hvala, hvala, hvala, v upanju, da me še vzamete s sabo.

Sandra Kocijančič

---

Mladi planinci na Golici

V soboto smo se mladi planinci skupaj s starejsimi planinci PD Brežice podali na Golico. Med potjo so nas ves cas spremljale bele narcise, na grebenskem delu smo občudovali razglede proti najvišjim vrhovom in reki Dravi. Bilo je zabavno stati v Sloveniji in Avstriji hkrati, saj grebenski del poti poteka po državni meji. Po peturnem pohodu smo si privoščili malico in igro pri domu na Javorniškem Rovtu. Imeli smo priložnost opazovati spretnosti bruhanja ognja, najbolj luštno pa je bilo na igralih. Kondicije za prihajajoči tabor bo kmalu dovolj!

Vodnica Natalija

---

Mladi planinci na Golici

V soboto smo se mladi planinci skupaj s starejsimi planinci PD Brežice podali na Golico. Med potjo so nas ves cas spremljale bele narcise, na grebenskem delu smo občudovali razglede proti najvišjim vrhovom in reki Dravi. Bilo je zabavno stati v Sloveniji in Avstriji hkrati, saj grebenski del poti poteka po državni meji. Po peturnem pohodu smo si privoščili malico in igro pri domu na Javorniškem Rovtu. Imeli smo priložnost opazovati spretnosti bruhanja ognja, najbolj luštno pa je bilo na igralih. Kondicije za prihajajoči tabor bo kmalu dovolj!

Natalija Vahčič in Hedvika Lopatič

---

Pohod po medvedovih stopinjah

---

Pohod Navihancev na Mirno goro

                                Mirna gora
Danes smo se za spremembo odpeljali proti vzhodnemu delu Bele krajine. Kmalu so se pojavile prve kaplje dežja, ki nas je vztrajno spremljal.
Iz majhne vasi Vrčica, kjer  smo pustili avtomobile, smo se podali proti stari kočevarski vasi Planina. Kar nekaj časa smo hodili po lepo urejeni gozdni cesti in potem po poti navkreber. Pot je bila lepo varovana z držali in na določenih mestih so ji sigurnost dajale stopnice. Postavljene so pa tudi table z napisi dreves in tako deluje, kot učna pot. Bolj ko smo se vzpenjali, bolj je snežilo in razgleda nismo bili deležni.
Staro ljudsko izročilo, pa nam razkrije, kako je gora dobila ime. V votlini na gori je nekoč živel hudobni zmaj. Ko je v dolini začelo zoreti  žito in grozdje, je začel bruhati temne oblake, iz katerih je padala debela toča.  Legenda pravi, da se je to dogajalo sedem let zapored in Bela krajina je doživela hudo lakoto. Ljudje so se zatekli k sv. Frančišku Ksaveriju,  zavetniku pred vremenskimi ujmami. Nad zmajevo votlino so postavili cerkev posvečeno sv. Frančišku in oblaki s točo se niso več pojavili. Tako je na gori zavladal mir in od takrat nosi ime - Mirna gora.
Po povratku v dolino pa smo obiskali še en kmečki turizem, kjer nam je gospodinja postregla s pečenimi ribami in solato in kot pravijo, mora riba plavat tudi tretjič, z ….

24.4.2024                                                                                                        Nada Opravž
 

---

Dvodnevni izlet mladinskega odseka na Šmohor

Prvi skoraj "poletni" vikend smo ljubitelji hoje in narave preživeli na Šmohorju. 14 planincev iz OS Artiče in 13 iz OS Brežice smo jo z vlakom mahnili do Laskega od tam pa peš na vrh Šmohorja, kjer smo tudi prespali. Zvečer smo z lučkami obiskali svete tri lipe, stare skoraj pol tisocletja. Zjutraj smo se pogumni zbudili s hojo bosi po rosi, pri spustu v dolino pa nam je ostalo še časa za igro v parku.

GIBANJE = ŽIVLJENJE
 

---

NARAVOVARSTVENI IZLET V KRAKOVSKI GOZD

V SOBOTO 6. 4. 2024 je Odsek za varstvo gorske narave PDB organiziral izlet v Krakovski gozd.

Izleta se je udeležilo 5 članov planinskega društva.

Izhodišče  pohoda je bilo pri gostilni  Žolnir v Kostanjevici na Krki, od koder smo se z avtomobili odpeljali do Leničevega doma v Krakovski gozd, kjer smo se pridružili številnim pohodnikom 25.tradicionalnega vodenega pohoda po 8 km dolgi krožni Resslovi poti v Krakovskem gozdu.

Krakovski gozd je največji nižinski poplavni gozd pri nas, saj obsega 2500  hektarjev površine. Spoznali smo ga s sprehodom po nekoliko spremenjeni trasi Resslove poti, ki povezuje slikovita gozdna mokrišča, pragozd in poplavne travnike ob reki  Krki. Pot skozi Krakovski gozd se imenuje Resslova  pot in je dobila ime  po češkem gozdarju Josefu Resslu, ki je v 19. st. Krakovski gozd premeril in prehodil po dolgem in počez, ga popisal , izmeril in označil, pa še ladijski vijak je izumil. Sprehod po gozdu so popestrili poznavalci ptic, dvoživk, rastlin, gozda in lokalne zgodovine iz Zavoda za gozdove, Zavoda RS za varstvo narave in Društva za opazovanje ptic. V središču gozda smo videli del edinega slovenskega pragozdnega ostanka, ki je bil leta 1952 razglašen kot pragozdni rezervat v izmeri 40,5 hektarjev površine. V gozdu živi 112 vrst ptic med katerimi je edino gnezdišče malega klinkača in orla belorepca. V mokriščih domuje 15-19 vrst dvoživk.

V tišini gozda smo prisluhnili petju ptic in s pomočjo strokovnjaka za to področje ugotavljali vrste pojočih  ptic.

V gozdu so se bohotila tudi do 200 let stara drevesa hrasta doba, opazili pa smo tudi veliko črne jelše in belega gabra. Močvirska logarica iz rdečega seznama ogroženih vrst rastlin  je žal že odcvetela, vendar smo  osamljen primerek le še uspeli videti. Na najnižjem delu mokrišča smo opazili večje število poletnih velikih zvončkov. Zacvetela je tudi navadna kalužnica, ki nas je ves čas poti razveseljevala s svojimi lepimi rumenimi cvetovi. Strokovnjaki ugotavljajo, da se gladina vode v mokriščih zadnja leta  zmanjšuje, hrast dob se samodejno ne pomlajuje in se njegovemu obstoju dolgoročno v enakih klimatskih pogojih ne piše dobro. Izvedeli smo tudi ,da je v mesecu maju omejen vstop v Krakovski gozd zaradi gnezdenja številnih ptic.

Izlet je bil zelo  poučen , veliko novega smo izvedeli in še  več lepega videli v že dokaj dobro prebujeni naravi.

 

Tončka Tokić

---

Korošica aprila 24

Tura na Korošico se je zaradi izredno toplega vremena spremenila v pomladanski izlet, poln cvetja, modrine in sonca, zaradi gnilega snega pa je bila naporna kot v najhujši zimi. Tudi planinci se bomo morali prilagajati velikim spremambam vremena. Stare izkušnje niso več zanesljive.

---

oohod Nnihancev na Šmarno goro

Jutro je nakazovalo lep dan. Nebo je bilo obarvano z rahlo roza barvo, ki je prehajala v modrino, pod to barvito zaveso pa se je že obledela luna spogledovala s prvimi sončnimi žarki.

Ni bilo več časa, kajti vlak ne čaka, pa čeprav sem imela karto v žepu. Na železniški postaji je bila naša skupina deležna pogleda, skoraj vsakega mimoidočega. Verjetno so nam bili kar malce nevoščljivi, da si lahko privoščimo pohode, kajti večino je čakala služba ali pa šolske klopi. V Ljubljani smo presedli na bus in se odpeljali do Tacna. Oprtali smo si nahrbtnike in šli proti Grmadi. Pot se je vztrajno vzpenjala in kmalu smo občudovali Kranj, ki  je ponosno razkazoval svojo obsežnost. Pot je bila razgibana, kajti menda ni bilo drevesa, katerega korenine bi bile pokrite z zemljo. Prispeli smo na  Grmado, kjer smo imeli zelo kratek postanek. Ime tega vrha verjetno izvira še iz turških časov, ko so domačini zakurili ogenj v opozorilo na turški napad. Spustili smo se po isti poti do smerokaza za Šmarno goro. Po cesti smo ponovno pridobivali višino in prišli do zvona želja. Seveda sem se ustavila in kar z muko pozvonila, ker me sprva ni hotel ubogati. Veter nam ni nič prizanašal, tudi naš kot, katerega smo si izbrali za malico, je lepo hladil. Nekaj časa smo vztrajali, potem pa smo pospravili in se spustili na izhodišče.

         Avtobus nas je čakal in odpeljali smo se proti Ljubljani. Tudi vlak je že bil na postaji in tako se je naš pohod zelo hitro končal. 

   3.4.2024                                 Nada Opravž

  

---

Pohod torkarjev - Osredek

V torek 26.marca smo se zbrali pri Ivkotu na Osredku pri Podsredi. Pohod smo izvedli po okolici.

Medtem sta nam Marjan in Rudi pripravila malico.Kako se prileže slastno in okusno meso,pečeno v naravi.Nazadnje pa še zadiši po kavi in domačem pecivu,,ki ga pripravijo slavljenke tromesečja.Ko pa Jože raztegne meh in vsi zapojemo,je pa dnevu le še" pika na i".Lepa navada, ki traja že desetletja.Želimo si, da bi se še dolgo lahko družili, kajti ob takih dnevih se nam pridružijo tudi člani,ki ne morejo več hoditi pa vendar so vedno dobrodošli in se jih vsi razveselimo.Obujamo spomine in se nasmejemo ob nekaterih..Veliko se jih je nabralo in za vse zmanjka časa.

Milena Hočevar

---

Pohod Navihancev na Sinji vrh

Obisk primorskih planin

---

Čistilna akcija

 

Planinsko društvo Brežice že vrsto let konec marca naredi veliko čistilno akcijo s katero očistimo ter uredimo naše planinske poti. Tudi letos v petek 22 marca 2024 smo se zbrali na Čatežu ob Savi, da uredimo Brežiško planinsko pot. Varuhi gorske narave pri PD Brežice so poskrbeli za vreče v katere smo ločeno zbirali odpadke (hvala Komunali Brežice za podarjene vreče). Razdelili smo se v tri skupine.  Ena skupina se je podala na pot do Svetega Vida in naprej do Žejnega, druga skupina pa je očistila pot od Čateža čez Mrzlavo vas do Globočic. Tretja skupina je pobrala smeti od Sobenje vasi do Cirnika in nato naprej do Globočic. Istočasno so markacisti osvežili markacije in odstranili padlo drevje na celotni Brežiški planinski poti, da ne bi oviralo pohodnike pri varni hoji. Zelo smo veseli, da je smeti vsako leto manj. Članom Planinskega društva Brežice hvala za udeležbo na čistilni akciji zaradi katere naše poti ostanejo lepo urejene in čiste. Vsem pohodnikom, ljubiteljem narave želimo varen korak na poti.

Meho Tokić

---

Izlet na Slavnik 16.3.

S kombijem smo se odpeljali do vasi Skadanščina, kjer smo parkirali kombija. Ob cesti je bilo veliko rumeno cvetočega drena. V koloni smo krenili proti vrhu, kamor smo prispeli po 1h 45 min hoje. Najprej smo šli na vrh potem pa v kočo, kjer smo se okrepčali z dobrotami njihove kuhinje. Ogledali smo si še malo zamegljen pogled do Trsta in Kopra. Vrnili smo se krožno po drugi poti čez Mala vrata. Ob poti je bilo ogromno oblačil od beguncev, ki so pred nami hodili proti Italiji. Za povratek smo potrebovali 2 h 15 min, ki je v prijetni družbi hitro minilo.

Toni Hribar

---

Bohor

V torek 27.2.smo se torkarji odpravili na Bohor.Po zboru pri blagovnici smo se odpeljali na Jablance. Čeprav je bila vremenska napoved bolj nagnjena na dež kot na sonce,smo pogumno zagrizli v breg. Marjan nas je usmeril mimo slapu Ubijavnik proti partizanski bolnici. Tam smo se razdelili na pol. Polovica je šla proti koči ostali na Javornik. Kmalu so nas pozdravili prvi veliki zvončki in jarice. Višje pa kar celi tepihi rož. Navdušeni nad lepoto Bohorske narave smo hitro prispeli na najvišji vrh Bohorja Javornik 1023m n.v. Pot do koče je hitro minila. Po okrepčilu v prijetni koči smo zapeli tradicionalno himno in se spustili v dolino. Kljub malo slabši vremenski napovedi je dopoldne minilo brez dežja. Domov smo odšli obogateni za še en čudovit torek ,misli pa so že uhajale na naslednji pohod.

 Milena Hočevar

 

---

Pohod Navihancev v Samoborsko gorje

 Po samoborskem hribovju
 Danes smo imeli pohod v tujino. Do malo obmejnega prehoda v Slovenski vasi in proti Japetiću. Parkirali smo pri »Šoićevi hiži« in se odpravili.
Pot je zelo razgibana, menja se spust in vzpon in kmalu se nam je priključil štirinožni pohodnik. Ko smo prišli v vas Lipovec, pa nas je pričakal že drugi  in tako sta nam delala družbo vse do zadnje vasi, kjer pa smo dobili za spremstvo še tretjega kosmatinca. Seveda smo se počutili varne ob tako močni zasedbi. Nabirali smo kilometre, nihče od njih pa ni kazal zanimanja, da se bi vrnil domov. Mi smo vedeli, da bo naša pot krožna in dolga, zato smo poskusili tudi z močnimi besedami. Dva sta vendar razumela, eden pa se nam je po nekaj kilometrih ponovno pridružil in nas spremljal  do vrnitve. Vse do slapa Cerinski vir smo hodili ob potočku, ki nas je pomirjal s svojim  žuborenjem in obenem preizkušal naše spretnosti. Morali smo ga namreč prečiti zelo pogosto, tudi po trikrat na dolžini nekaj deset metrov. Od slapu navzgor pa po zelo visokih stopnicah in po gozdni poti naprej, vse do planinskega doma Žitnica na Japetiću 815m. Na soncu smo si privoščili malico potem pa naprej. Naslednji vrh je bil Stražnik 708m in še uro in pol naprej do doma Ošterc 621km. Potem pa večina poti  večji ali manjši spust in tako prišli do izhodišča.
Pot je bila kar dolga, sonce pa nas je lepo grelo, kajti v senci in ob vetru je bilo kar hladno. Poslovili smo se od našega spremljevalca in se odpravili domov, še prej pa malo posedeli  v Jesenicah na potrebnem črnem užitku.

 Nada Opravž                                                       21.2.2024                     

---

Dnevno nočni pohod na Libno z Artičani

Dnevno nočni pohod na Libno je navdušil 30 ljubiteljev hoje in psičko Belo. Na večer pred kulturnim praznikom smo opazovali čarobnost Črne Mlake, svetlobno onesnaženost in sledi palčkov. Ob poti nas je čakala postojanka vode, na vrhu pa malica in topel ćaj, ki so ga pripravile kuharice. Našli smo tudi skriti zaklad: tatoo nalepke, mini zgodbice in bonbone.  Gibanje = življenje.

mentorica Natalija Vahčič

---

Izlet na Lisco

Prečudovit izlet na Lisco iz Brega Iz sončnega jutra se je naredil še lepši dan, ob čudovitih razgledih in dobri družbi pa je postal nepozaben. Tudi naš najmlajši udeleženec je prehodil pot brez težav. Hvala vsem za obilico pozitivno energije! 

vodnika Mojca in Marko

 

---

Planinska čajanka z orientacijo za mlade planince

 V petek, 16. 2. 2024, se je v Cerkljah ob Krki zbralo več kot 30 nadebudnih mladih planincev iz Artič, Cerkelj ob Krki in Dobove, ki so se uspešno opravili orientacijo po bližnji okolici in se potem še prijetno okrepčali s planinskem čajem in toplo pico. Pozdravila nas je tudi predsednica PD Brežice Nuša Hribar in mentorice po šolah: Mojca Šterk iz OŠ Cerklje ob Krki, Natalija Vahčič iz OŠ Artiče in SImona Bortek iz OŠ Dobova. Predstavili smo letni plan in otroke povabili k udeležbi na otroški in družinski planinski tabor. Se vidimo spet ob letu osorej! 

---

Pohod Navihancev na Zasavsko sveto goro

Današnji pohod smo začeli na žel.postaji v Brežicah. V klepetu smo pozabili na čas in bili kar presenečeni, da smo tako hitro prispeli v Zagorje.

Za tem smo šli še na avtobus, še hitro na skodelico kave in pot pod noge. Sprva po cesti, potem pa na pot skozi gozd, čez travnike in po gozdni cesti navkreber. Počasi, a vztrajno se je pot dvigala in tako smo pridobivali na višini. Kako sem bila vesela tablice, na kateri je pisalo Zasavska sv. Gora - 15 min., kako lepe številke. Koča res ni bila odprta, a vse potrebno je bilo takoj na mizi. Podprli smo si rebra, da nam niso lezla skupaj, se še malo oddahnili po hrani in ponovno na pot, tokrat na žel.postajo Sava.

Imeli smo veliko srečo, nič načrtovanega, a vlak za Brežice je že prihajal na postajo. Posedli smo se na prva prosta mesta in besede so počasi zamrle, predali smo se gledanju pod kožo.

 

Nada Opravž                          7.2.2024

---

Letni zbor članov PD Brežice

---

Pohod Navihancev po bizeljskih gričih

Danes smo se podali iz parkirišča na Bizeljskem, proti sv. Vidu.

Seveda smo se še prej ustavili za žig in tisto omamno temno tekočino. V zgovorni debati smo prišli do sv. Vida, kratek postanek za požirek čaja in naprej. Beseda da besedo rečejo in pred nami se je že ponosno kazala cerkev na Gorah. Še spùst navzdol in nekaj ravnine in občudovali smo bizeljski grad. Kmalu za tem je sledila malica, malo oddiha in proti Bukovju in čez Drenovec do avtomobilov. 

Vreme je bilo kot naročeno za pohod, ne premrzlo, ne prevroče, tako kot si bi želel.

 

Nada Opravž                          24.1.2024

---

Zimski Snežnik

Nekaj utrinkov iz zimskega Snežnika je zabeležil Ivan ROŽMAN.

---

Pohod Navihancev po Sromljah

Začelo se je novo leto in tako naši na novo postavljeni cilji.

Kot prvi pohod v letu, je pohod v bližnji okolici. Danes smo hodili po Curnovcu, Sromljah, Sopoti, Orlici in ponovno v Curnovec. Mija nam je odprla vrata svojega doma, kjer smo imeli malico in potem še torto, kajti naša skupina je stara že pet let. Rojstno dnevno slavje smo kar lepo raztegnili v popoldan. 

Začetek je bil lep, sonce pa nam ga je še polepšalo. Ko bi še velikokrat bilo tako.

 

10.1.2024               Nada Opravž

---

18. Po poti slovenskega tolarja

18. pohod po poti slovenskega tolarja

 Sobota 13. 01. 2024 planinci planinskega društva Brežice smo nadaljevali s tradicijo pohodov. Mimo Rakonce smo se po grebenski povzpeli do obeležja slovenskega tolarja na Velikem vrhu(701m) nad Osredkom. Po krožni poti čez Presko in Pusti vrh smo se vrnili na Osredek. Imeli smo čudovite razglede na Veternik, Boč, Donačko…

Na začetku pohoda je vse prisotne pozdravila podpredsednica PD Brežice Danica Fuks in pobudnik postavitve pomnika Ivko Godler. Pohoda so se udeležili  pohodniki iz cele Slovenije. Največja skupina pod vodstvom Slavice Laznik je prišla iz Škofije loke. Po kratkem nagovoru se je kolona okrog 100 pohodnikov napotila proti Velikem vrhu. Na poti pri stavbi krajevne skupnosti Osredek so domačini pripravili postojanko s prigrizki in toplimi napitki. Prisotne pohodnike sta nagovorila predsednik KS Osredek Jože Okrošek in županja občine Kozje Milenca Krajnc.

Ob prihodu na vrh je zadonela slovenska himna pod vodstvom nekdanjega župana občine Kozje Andreja Kocmana. Vzeli smo si tudi čas za vpis v pohodno knjigo in skupinski posnetek pri pomniku.

Na zaključku so člani PD Brežice pripravili za vse pohodnike okusno malico. Bilo je lepo druženje v lepem in sončnem vremenu. Druženje se je nadaljevalo do poznih popoldanskih ur.

Meho Tokić

---

Pohod Navihancev na Cirnik

Naš današnji pohod na Cirnik in tako uspešno zaključili plan letošnjega leta. Ob tej priložnosti, pa smo nazdravili vsem članom, ki so rojeni v drugi polovici leta.

---

Zaključek leta 2023

Dne 19.12.2023 smo se torkarji  pohodna skupina planinskega društva Brežice podali na zadnji pohod v letošnjem letu.

Pot nas je vodila od Mosteca po nasipu, nato med polji in skozi Mihalovec v Dobovo, potem pa nazaj do Mosteca .Obdarjeni smo bili s prelepim sončnim dnevom. Ob sproščeni lahki hoji in prijaznem medsebojnem klepetu smo kmalu prispeli na naš cilj do gostilne Cetin, kjer smo imeli svoj letni zaključek.

Razglasili smo naj pohodnike letošnjega leta in jih obdarili z medaljami in čokoladami. Seznanili smo se s finančnim poslovanjem, se okrepčali z dobrim kosilom in se veselo zavrteli ob zvokih prijetne glasbe.

Zadovoljni v srcu smo si ob slovesu zaželeli vse najboljše v novem letu 2024 in se počasi napotili proti domu.

Tončka Tokić

---

Kuna Gora, Hrvaško Zagorje

Z zimskimi meseci se planinski cilji spustijo s skalnatih vrhov na lažje dostopno gričevje in sredogorje. V PD Brežice zaradi bližine pogosto obiščemo hrvaške vrhove. Zato smo za enega od decemberskih izletov izbrali greben med Pregrado in Desinićem. Začeli smo s Kuna Goro in končali na čudovitem gradu z najlepšim razgledom, pod katerim je ena najboljših zagorskih gostiln Grešna Gorica.Izlet po Zagorju se mora končati z zagorskimi štruklji.

---

Portugalski Camino

PLANINSKI VEČER

 

V sredo, 22. novembra 2023 se je odvijal planinski večer  v prepolni sejni sobi Upravne enote Brežice.

Na zanimivo 300 km dolgo POT »Portugalski Camino«  iz Porta v Santiago de Compostela  sem  v besedi in sliki popeljala planinske prijatelje, katerim so se pridružili tudi naši najbližji, sorodniki in prijatelji, ki  so želeli z nami podoživeti to čudovito pohodniško izkušnjo.

Seka Lorenci, Stanko Kokal in jaz smo se podali na 3-tedensko POT od 25. aprila do 15. maja letos. Prisotne sem popeljala  skozi zgodovino, verska izročila, od naših priprav na POT do prehojene poti  in nadaljevanje potovanja na »konec sveta«, skozi naše občutenje Camina do srečne vrnitve domov.

Prisotni niso skrivali navdušenja, saj so nas nagradili z bučnimi aplavzi. Hvala vsem, ki ste ta prijeten večer preživeli z nami.

Vida Tomše

---

Pohod Navihancev na Žusem

Zbrali smo se za blagovnico in se odpeljali čez Golobinjek, Virštanj, Hrastje v vas Javorje, kjer je bilo izhodišče za Žusem.

Kar hitro smo se skrili v gozd in se  vzpenjali proti cilju. Pred tem so nas pričakale za pokušino še jeklenice in klini.

Ni bilo pretežko, zato smo kar mimogrede bili na vrhu. Stolp Ljubezni je res lep in privlačen, vendar ne dovolj, da se bi povzpela nanj, kajti bilo je kar hladno, veter pa je to še okrepil. Na hitro smo poiskali malo zaveterja, popili obogaten čaj in po panoramski poti nazaj. 

  Tokrat smo malicali po povratku, kajti med potjo ni bilo pravih pogojev, ker pa smo tako dolgo vztrajali, smo lahko jedli  kot gospodje-za mizo, gospa pa nam je še servirala kavo.

---

Sprehod ob Korani

Jesenski izlet PD Brežice na Koransko planinsko pot (KPP).

---

Pohod Navihancev na Menino planino

  Menina planina

 

Sedaj so dnevi že krajši, zato smo se kar ob 6 uri podali na pot. Naš cilj je bil Gornji Grad in za tem Menina planina.

     Že od daleč se nam je prikazoval zvonik in del poslopja cerkve sv. Mohorja in Fortunata, kar je nakazovalo, da je pred nami velika cerkev. Parkirali smo blizu in si jo na hitro malo ogledali. Res je velika, kajti bila je večkrat dozidana in obzidana, kar je nekaj tudi še ohranjenega, leta 1461 pa je prišla v last novoustanovljene ljubljanske škofije. V tistem času je bila to največja cerkev in zato razglašena za stolnico.

   Nadaljevali smo pot naprej in kar kmalu prišli v gozd, kateri nam je nudil zaveterje skoraj celo pot. Smerokaz nas je usmeril čez Semprimožnik - 3 ure. Pot je bila strma, le tu pa tam je popustila za nekaj deset metrov. Prišli smo do razpotja dveh poti in mi smo izbrali čez Ovčji stan. Glede strmine verjetno ni razlike, smo pa pustili odprto možnost, da se vrnemo po drugi poti. Koča ni bila odprta, zato smo malicali kar na terasi, ker se nam je zdelo, da tam najmanj piha. Kljub temu sem oblekla vse, kar sem imela sabo, tudi kape in rokavic se nisem sramovala. Zaradi vetra naš postanek ni bil dolg in odšli smo nazaj po poti čez Jesp -2,5 ure. Prišli smo na lepo gozdno cesto in izkoristili brezskrbno hojo, ker ni bilo potrebno paziti kam boš stopil in kaj je pod mokrim listjem, da ne zdrsneš. Zato se je naša pot za pol ure tudi podaljšala. Še malo čez gozd in že smo bili na cesti.

Pri povratku nas je še pričakal sonček, vendar se ni oziral na nas, držal se je svoje poti v zaton, nas pa prepustil gostemu prometu in avtomobilskim žarometom.

 

    9.11.2023                       Nada Opravž

---

Od Vrbe, Breznica, Doslovče, Rodine in nazaj do Vrbe

Odpeljali smo se na Gorenjsko v Vrbo. Ogledali smo si spomenik in rojstno hišo dr. Franceta Prešerna.

Pot nadaljevali do Doslovč, tu se je rodil Franc Saleški Finžgar. Prečkali nekaj travnikov in prišli do vasice Rodine.

Ogled hiše Jalna in Markove cerkve v Vrbi in nazaj do kombija. Lepo vreme nas je spremljalo celo pot.

 

Kržan Olga

---

Po poteh brežiške čete - 47 pohod

Tudi letos je PD Brežice sodelovalo pri tradicionalnem spominu na dogodke iz druge svetovne vojne. Za Občinski praznik Občine Brežice se v sklopu prireditve organizira tudi pohod po poteh Brežiške čete, tokrat že tradicionalni 47 po vrsti. Pohoda se je udeležilo 37 pohodnikov.

---

Pohod Navihancev na Donačko goro

Ppohod na Donačko goro

 

Za pet minut malo dežja, potem je prenehalo in pred vrhom smo že imeli sonček. Odprl se nam je lep razgled na bližnjo in daljno okolico. Donačka- 884 m je zanimiva, ker ima dva skoraj enaka vrhova. Mi smo osvojili samo enega, ker so se nad nami začeli združevati temnejši oblački. Spustili smo se nazaj do Rudijevega doma, pomalicali in proti Rogatcu, kjer smo imeli avtomobile.

  Bila je  lepa in ne pretežka pot. Za nagrado pa smo nabrali še kostanj. 

 

  25.10.2023                       Nada Opravž

---

Veliki Cirnik - kostanjev piknik

Kot vsako leto tudi tokrat smo naredili pohod bolj zanimiv. Nekaj hoje, prijetnega druženja in obilo dobre volje je recept za čudovit dan v naravi. Podali smo se iz Cerine na Veliki Cirnik. Po poti smo nabrali kostanj, ob prihodu nas je čakal ogenj in pečen »jeger«. Po okrepčilu smo nadaljevali s pečenjem kostanja. Piknika se je udeležilo 38 pohodnikov. Čeprav je v dolini bila megla nam je na vrhu sijalo sonce. Domov smo se odpravili v popoldanskih urah. Nasvidenje do naslednjega torka.

---

Pohod navihancev do Orožnove koče

    Orožnova koča na planini za  Liscem

       Z vlakom do Ljubljane in z avtobusom v Bohinjsko Bistrico.

 Pot  nas vodi čez vas Ravne do smučišč in potem po kamnitem kolovozu, če lahko tako rečem in po prijetnejši poti čez gozd. Večino poti je nad nami ponosno bedel Triglav. Nekaj časa, ker smo imeli možnost, smo hodili po gozdni poti, kjer smo prečili nekaj kolovozov in proti koncu je sledil strm vzpon skozi gozd in obilo skalovja.  

     Orožnova koča se nahaja pod pobočjem Črne prsti na planini pod Liscem, baje je na tem mestu stala prva planinska koča v Sloveniji že leta 1894, ki pa je žal pogorela in so čez dobrih 50 letih postavili novo. Od koče je lep pogled na Črno prst-1844m, bližnji Lisec-1653m. Po okrepčilu in majhnem počitku smo se odpravili v dolino. Na informacijski tablici je pisalo 2,5 ure in res je bilo tako.

        Kmalu smo imeli avtobus, izstopili smo v Lescah in na hitri vlak do Sevnice, kjer smo si povrnili nekaj izgubljene tekočine in potem na navadni vlak, da smo lahko izstopili v Brežicah.

 

         11.10.2023                                                                                                     Nada Opravž

---

Izola - Strunjan

Tokrat smo se torkarji podali na obalo. Lep dan in dobra družba je privabila 50 pohodnikov. Pot je lepo označena. Razgledi su čudoviti. Ogledali smo si lepo urejen vrt(Vidin gaj) in na koncu smo si vzeli čas za kavico in osvežitev v morju. Domov smo se vrnili v popoldanskih urah. Bil je prelep dan.

---

Tradicionalno srečanje starejših planincev MDO Zasavja

V četrtek 5. oktobra 2023 v Koči na Kopitniku je bilo prijetno druženje starejših članov Planinskih Društev zasavja.

---

Pohod Navihancev na Dobrčo

  Koča na Dobrči

 

Naš današnji cilj je koča na Dobrči -1478m. Skoraj celo pot nas je omejevala megla, a za nagrado nas je pričakal sončen Tržič. Njegovi bližnji vrhovi pa so se s svojo belino zrcalili v prvih jutranjih žarkih, kot da so še vedno obdani s snežno odejo.

Kmalu smo se pripravili za pohod, kajti temperatura ni dovoljevala počasne priprave. Prehodili smo nekaj tržiških ulic in se ob robu gozda podali  proti cilju. Pot nas je vodila čez gozd, kjer je bila na debelo posuta s smrekovimi iglicami, nekaj jo je bilo lepo uhojene, nekaj pa tudi kamnite. Vzpenjala se je več ali manj strmo, tako do smo morali večkrat počiti, zajeti sapo in naprej. Sam vrh Dobrča-1634m se nahaja  med Begunjami in Tržičem, koča pa stoji na robu južnega pobočja. Prispeli smo do koče v času, kot so nas obveščali smerokazi. Razgled je bil kar dober, vendar ne tako čist, kajti v dolini je bilo malo megle. Kljub temu smo videli Triglav, katerega vrh je prekrival manjši oblak, spodaj Begunje, med tem, ko smo Storžič in Tolsti vrh občudovali že pred prihodom. Po malici smo  brez odlašanja naredili še nekaj fotografij  za  spomin in spustili smo se proti dolini. Previdno smo stopali po premikajočem se kamenju, kajti takšnega terena ni za podcenjevat in kljub vsemu  hitro prišli nazaj. Po vsej tej višinski razliko sem z veseljem sedla v avto in pot proti domu je bila vedno bolj prijetna.

Ja res tisti rek drži, povsod je lepo, doma pa najlepše, a kljub vsemu, komaj čakam drugo pohod.

 

 

               28.9.2023                                                                                             Nada Opravž

---

Pohod Navihancev po 1. in 2. etapi Julijane

 Pohod Navihancev po  1.in 2. etapi Julijane

Tako, končale so se počitnice in nadaljujemo z našim planom pohodov, to je Julijana.

Vlak, avtobus in prispeli smo v Kranjsko goro. Hitro smo poiskali kotiček kjer smo popili kavico za vzpodbudo in krenili na pot. Prvi naš smerokaz je bil Srednji vrh. Po gozdnih poteh in kolesarski poti, nekaj tudi po Jakobovi in tako naprej vse do Mojstrane. Večji del poti nas je s svojim žuborenjem hrabrila Sava Dolinka. Odpirali so se nam lepi pogledi na Zgornje savsko dolino in strmo belo gorovje. Vremenska napoved je bila zelo slaba, vendar z nekaj sreče in rahlimi kapljicami smo po skoraj 20 km prispeli pred slovenski planinski muzej v Mojstrani, kar je tudi bil naš cilj za prvi dan. Prvo smo se malo odpočili in nadomestili izgubljeno tekočino, si nabavili malico za drugi dan in poiskali prenočišče. Mladi gospod nas je zelo lepo sprejel, ponudil aperitiv za dobrodošlico, malo smo še z njim poklepetali, zatem pa večerja, prepotrebni tuš in počitek. Ni bilo zelo veliko vzponov, vendar bila sem utrujena.

Drugo jutro smo se kar zgodaj vstali, pojedli zajtrk in na pot, kajti vreme nam je ponovno grozilo. Današnja etapa naj bi bila tudi malo daljša in imela nekaj več višine. Prek sosednje vasi Dovje, prečili smo Savo Dolinko in se kar takoj začnemo vzpenjati pod obronki Karavank. Posamezne vasi in smerokaz nas pripelje do Planine pod Golico. Bila sem že na njej, vendar sem sedaj videla, da je dobila upravičeno ime Golica. V vasici Prihodi naletimo na gospoda, ki nas je prijazno povabil k sebi domov na kozarček vina. Bil je zelo prijeten in na hitro nam je  povedal en del svoje zgodovine.  Pri njemu smo si privoščili še malico, povabili še njega in mu povedali, da je ovrgel naše mišljenje o Gorencih. Pustili smo mu še preostalo hrano on pa nam je še pokazal  smer in že smo prišli na tematsko Staro rudno pot, po kateri smo se spuščali proti Jesenicam, starem železarskem mestu.

   Tako smo prehodili še en del poti, kar pa je ostalo pa dokončamo v naslednjem letu.

 

   13.9. in 14.9.2023                                                                       Nada Opravž

---

Planina Dolga njiva in Mala Košuta

Brežiški planinci smo se podali po Dolžanovi soteski na Dolge njive in nadaljevali pot na Malo Košuto.

Družili smo se s planinskimi prijatelji s Tržiča.

 

L.p. Olga

---

Otroški tabor Kal

Letošnji otroški tabor smo preživeli 4 dni v Koči na Kalu (26.-29. 4. 2023). 42 otrok starih med 6 in 14 let je skupaj z vodniki in pomočniki: Natalijo, Saro, Dominikom, Jakobom, Tinetom, Timotejem in Markom potovalo do izhodišča trajnostno:

z vlakom in redno linijo avtobusa. Sledili so vzpon na Kal, Mrzlico, obisk ekološke visokogorske kmetije in zadnji dan spust v Hrastnik. Na taboru smo izvedli urice planinske šole, se preizkušali v plezanju in hoji po slacklinu, ustvarjali v razlicnih delavnicah, nabirali zelišča, igrali nogomet, družabne igre… 100% brez mobilnih naprav. Druženje je povezalo mlade iz različnih šol in nam znova dalo potrditev, da je za pristno srečo potrebno res malo; bližina, dobra volja in iskanje lepot narave.

GIBANJE = ŽIVLJENJE

Vodja tabora: Nataija Vahčič

---

Družinski planinski tabor Koprivna

V Koprivni smo letos od 8.-15. julija 2023 uspešno izpeljali Družinski planinski tabor. Zbralo se nas je 59 nadobudnežev, ki smo odkrivali čarobne kotičke Koroške po mogočnih vrhovih, pa tudi v podzemlju. Osvojili smo Olševo, Raduho, Smrekovško pogorje, Peco, tudi Uršljo goro. Hodili smo v dveh ali treh skupinah, glede na težavnost poti. Popoldan in zvečer smo se igrali vsepovsod naokrog, tudi v Meži. In zaključili s tabornim ognjem. Hvala celotni ekipi tabora, vodnikom Miji, Francijema, Nuši, kuharici Mariji, ekonomu Olgi, mojstru Marjanu, vsem pridnim rokam in čisto vsakemu, ki je prinesel v tabor dobro voljo. Še z vremenom smo imeli kar srečo. Hvaležni

Mojca, vodja tabora

---

Tabor odraslih na Planini pri Jezeru

Glede na vremensko napoved smo jo dobro odnesli saj smo bili le enkrat mokri. Vsak dan se je spreminjalo od popolnoma jasnega do neviht z vetrom in točo.

Po načrtu smo se odpeljali ob 5.00 zjutraj, sproti pobrali še Urško, ki sedaj stanuje blizu Medvod, in se zbrali na Voklem. V koloni smo se odpeljali mimo Bleda v Bohinj in parkirali na parkirišču Senožeta (kjer parkiranje stane 5 € namesto običajnih 20 €) blizu Srednje vasi. Od tam smo se vsi skupaj z brezplačnim mini busom odpeljali proti izhodišču na križišču za Vogar in planino Blato. Ker nas je bilo preveč, nas je nekaj v Stari Fužini počakalo na bus, ki je pripeljal iz druge smeri. Po prihodu na izhodišče je prva skupina, ki jo je vodil Tinko, odšla proti koči, mi pa s polurno razliko za njimi. Po prihodu v kočo smo se namestili in se kmalu namenili na planino Viševnik in naprej do Pršivca. Vreme pa se je hitro slabšalo, zato smo se na pl. Viševnik hitro odločili za povratek do naše koče. Nevihta je bila hitrejša od nas in nas je zato dež krepko zmočil. Verjetno bi bilo bolje, da bi vedrili pri zelo prijazni oskrbnici v Bregarjevem zavetišču, saj se je že po dobri uri po naši vrnitvi do koče zjasnilo. Popoldne smo tako preživeli ob sušenju oblačil in predvsem obutve. Po večerji smo se še malo družili in zapeli. Manjkal nam je kak sopran, da bi bilo petje še boljše.

Naslednje jutro smo se po zajtrku odpravili na turo proti Sedmerim jezerom. Kmalu po startu je omagal Marjan, ki se je sam vrnil v kočo, ostali smo nadaljevali skupaj preko planine Dedno polje do planine Ovčarija, kjer smo se razdelili v dve enaki skupini – prva je šla po lažji poti čez Prode, druga pa čez Štapce. Na sedlu smo se zopet razdelili. Šesterica najbolj poskočnih pod vodstvom Urške je šla na Tičarico, ostali trije pa smo se spustili proti koči pri dvojnem jezeru. Sam sem se vrnil na Štapce, počakal na osvajalce vrha in se z njimi spustil do koče, kjer so že bili ostali pohodniki. Obe skupini (11 + 7) sta se vračali čez Prode s približno polurno razliko. Na planini Ovčarija se je potem pet najbolj zagretih odločilo, da osvojijo še Pršivec in smo se spet razdelili. Osvajalci z Urško na čelu proti planini Viševnik in na vrh, Darinka in jaz pa sva šla za prvo skupino, ki sva jo dohitela šele na Dednem polju. Vsi smo varno prispeli do koče, nazadnje tik pred večerjo še skupina osvajalcev vrhov. To pa ne velja za nizozemsko deklico, ki si je ob igri v okolici koče zlomila roko. Poklicali smo reševalno službo, ki je kmalu prispela s helikopterjem na pomoč, oskrbela deklico in jo odpeljala v bolnico na Jesenice. Tako smo si lahko od blizu ogledali reševalno akcijo in se ob tem še kaj naučili.

Zadnji dan smo nameravali na planino Vogar, vendar smo se zaradi slabe vremenske napovedi in voznega reda avtobusa raje odločili samo za povratek v dolino. Darinka se je tudi zadnji dan izkazala s tem, da je prav vsakega od mimoidočih vprašala od kod prihaja. Poleg 2 Slovencev in Fincev je bil osamljen Singapurec, več je bilo Avstrijcev, Nemcev, Švicarjev, Nizozemcev, Belgijcev, Čehov, Izraelcev, Američanov … Pozdravljanje in ogovarjanje mimoidočih nas je zabavalo in botrovalo dobri volji tako nas kot mimoidočih tekom celega tabora.

Prvi tabor odraslih planincev je tako kljub zelo heterogeni skupini dobro uspel in mislim, da je bilo vsem udeležencem všeč. Potrdilo se je, da je bila Darinkina in Milenina ideja o taboru odraslih na mestu in vesel sem, da smo pritegnili tudi nekaj še delovno aktivnih udeležencev. Vsekakor pa bi nam prav prišel še tretji vodnik. Mlajši udeleženci so ob sestopu že načrtovali svoje nove podvige in me povprašali tudi o izletu na Kanin in Rombon...

Toni Hribar

---

Pohod Navihancev na Špiček

                                          Naš zadnji pohod pred počitnicami

 

  Tako sedaj imamo tudi Navihanci počitnice. Naša vodnica Mija pravi, da smo bili pridni, potem bo že res.

 Danes smo hodili v domači občini. Dobili smo se na parkirišču  cerkve Sv. Mihaela v Pišecah. Po kavici in kratkem pogovoru smo šli čez Zg. Podgorje, do Ulčnikove kmetije in na Špiček, kjer smo imeli postanek samo dobrih 15 minut in potem po grebenu do velike bukve. Tam smo imeli posebno malico, za katero smo poskrbeli vsi, ki smo rojeni v 1. polovici leta. Klepet se je malo zavlekel, saj smo že delali načrte za prihodnje leto. Potem pa do Kerinovega spomenika, mimo cerkve Sv. Jedrti, v Pavlovo vas, mimo gradu in Pleteršnikove domačije, nazaj v Pišece.

 Zjutraj smo pot pričeli v dežju, vrnili pa smo se v lepem sončku in dobre volje in kaj bi več hotel človek našega kova?

 

               28.6.2023                                                                                          Nada Opravž

---

Torkarji v nebesih

20. 6. 2023 smo se torkarji odpeljali v deželo kozolcev, v Šentrupert. Pričakala sta nas planinska prijatelja Bojan Brezovar in Biserka Lončar. Bojan je predsednik tamkajšnjega planinskega društva. Slikovito nam je predstavil pot, ki je bila pred nami, nekaj besed pa je namenil tudi opisu in zgodovini kraja.  
Sonce je že kar prijetno grelo, ko smo se odpravili iz Šentruperta. Biserka nas je vodila vse do vrha vzpetine z zanimivim in nenavadnim imenom: Nebesa. To je najvišji vrh občine Šentrupert, njegova nadmorska višina je 602 metra. Z Nebes se v lepem vremenu odpira celotna Mirenska dolina, vidijo se Trdinov vrh na Gorjancih, Gače, Zaplaz in celo Snežnik.
V prijetni senci velikih sončnikov in ob kar hladnem vetru, ki nam je prijal, smo se na Izletniški kmetiji okrepčali in si odpočili, za kar je poskrbela naša Darinka Suša; kmetija namreč ne sprejema gostov vsak dan.
Zapeli smo himno in se poslikali za spomin. V Nebesih je res nebeško lepo, a čakala nas je pot domov. Biserka je za spust izbrala malo daljšo, krožno pot med vinogradi. Ob pogledu na vinograde ti kar dih zastane. Po domače bi rekli, da so "upedenani v nulo". Strmi pa tako, da moraš verjetno biti privezan, ko kosiš. Še en dokaz, kako smo Slovenci priden narod, ga pa radi tudi popijemo. 
Naj še povem, da je Darinka doma iz teh krajev, tako je organizacija tega pohoda  torkarjev pripadla njej. Še  marsikaj nam ima pokazati, je rekla, zato se bomo na šentrupertsko radi vrnili. Hvala Darinki in seveda Biserki, ki je ta dan namenila naši skupini. 

---

Srečanje mladih planincev Zasavja in Posavja na Lisci

V soboto, 27. maja 2023,  smo se udeležili srečanja mladih planincev Zasavja in Posavja na Lisci. Zbralo se je kar 200 otrok. Po vseh opravljenih nalogah na orientacijskih točkah so otroci dobili še sladko presenečenje - palačinke   Naučili smo se nekaj novega in uživali v sončku in dobri družbi. 

---

Dan slovenskih planincev Kal 2023

v soboto, 10. junija 2023, smo se udeležili pohoda na Kal, kjer se je odvijal Dan slovenskih planincev. Z vlakom smo se peljali do Hrastnika, od tam pa se preko Klobuka povzpeli na vrh, kjer nas je čakala dobra družba veselih planincev, veliko ponudbe in delavnic, krasen zbor praporščakov in zbor, igrali so Orleki. Še vreme je zdržalo. Ker smo zamudili popoldanski vlak, smo ga dobili šele ob 19.uri. Kljub temu je bilo še vedno dosti dobre volje.

---

Pohod Navihancev od Rogle do izvira Pake

Danes smo šli na Roglo. Spustili smo se čez Volovico, proti Mislinji. 

Pot je tako lepo speljana, da smo se pri odcepu za izvir Pake odločili, da to še ni pravi odcep in smo šli naprej. Potem pa se nam je zdelo, da smo se preveč spustili in prijazni gozdar nam je to potrdil in nas usmeril po drugi poti. In kar iznenada se je pred nami pokazal izvir Pake. Bili smo presenečeni in veseli, vendar je bilo  porabljenega premalo časa, za tako dolgo pot. Zato smo pomalicali in šli še do Lukovega slapa, ki pa je bil kar odmaknjen in  smo zato za celo pot porabili 5 ur.

Kljub slabi napovedi smo imeli kar solidno vreme, proti koncu so nas malo strašile drobne kapljice, vendar dežnikov nismo rabili.

 

     31.5.2023                        Nada Opravž

---

Veternik (harfa)

Veternik (harfa) ogled visokih travišč - Natura 2000

---

Izlet na Hum

V soboto, 22. 4. 2023, smo z mladimi planinci osvojili Hum nad Laškim. Dan je bil čudovit, topel in sončen, tako kot tudi družba Tudi vožnja z vlakom je bila zanimivo doživetje. Hvala vsem udeležencem za obilo pozitivne energije!

---

Planinsko orientacijsko tekmovanje Dobrovlje

V soboto, 15. 4. 2023, so se naši mladi udeleželili planinskega orientacijskega tekmovanja v Dobrovljah. Dve skupini sta tekmovali v kategoriji B, ena v kategoriji A. Nekateri so nabirali prve orientacijske izkušnje, zato ni šlo vse po načrtih, nekateri pa so že bolj izkušeni, vendar je bila konkurenca huda. Učili so se tudi sodelovanja. Še vreme nam je dobro služilo. Veselimo se naslednje izkušnje. 

---

Pohod Navihancev na Kum

Kum

V sredo smo se z vlakom odpeljali do Zagorja, potem še peš dober km nazaj po cesti do črpalke, popili kavico in na pot.

Naša pot se je takoj začela kar lepo vzpenjati. Hrumenje avtomobilov in vlaka je bilo slišati  kot da smo na cesti, vendar železnica je bila že globoko pod nami. Tudi besed je bilo vedno manj in pogovor je kar zamrl. Nekaj časa smo hodili po kolovozu, potem pa po pešpoti, ki se je večkrat kar nesramno dvignila. No, prišli smo tudi do odseka na lepo skoraj položno gozdno cesto, vendar prelepo, da bi trajalo. Ponovna na potko in ta se je postavila skoraj navpik in od same želje po koči, sem videla oddajnik, katerega še lep čas ni bilo na vidiku. Pravijo,  hrabri vzdržijo in tudi sem. Noga pred nogo naredi korak in prišli smo na cesto in zatem cilj. Vreme je bilo lepo, zato smo ostali kar na terasi, sonček pa nam je sušil preznojena oblačila. Kmalu so bile na mizi vse dobrote, katere smo prinesli sabo in optimizem in dobra volja se je vrnila. Besede so postale živahne in smeh je dopolnjeval naš pogovor. Žal se je čas postanka prehitro iztekel in potrebno se je bilo spustiti proti Hrastniku.

Kot prej, ki se je pot vzpenjala samo gor in gor, se je sedaj spuščala dol in dol. Ne vem, gor mi ne gre, dol pa težko, a sem prišla in premagala 1000m višinske razlike in utrujena sedla na vlak. Pravijo, da tako testiraš sam sebe, če zmoreš. Sem zmogla, torej bom drugič še šla.

 

  Nada Opravž                                                                                                                 19.4.2023

---

Pohod Navihancev na Veliko Planino

                                             Velika Planina v beli in vijolični preobleki  

 

          Osem pogumnih se nas je zbrali ob 6 uri pri blagovnici in se odpeljali proti Kamniku, Godiču, Stahovici in do gostišča Kranjski Rak. Hitro smo se preobuli in temeljito oblekli, kajti jutro je bilo zelo hladno in veter je rinil skozi vse luknje na obleki do kože.

       Čez  nekaj deset metrov smo se že skrili v zavetje gozda in tudi višina, katero smo pridobivali z vsakim prehojenim metrom, je  napravila svoje in odvečne stvari smo kmalu imeli v nahrbtnikih. Ko smo prišli do parkirnega prostora na Rakovi ravneh, smo se odločili, da gremo levo. Nekaj položnega in nekaj strmega dela in dobra volja nas je kmalu pripeljala do predela, kjer se je začel odpirati pogled na prve pastirske hiše in prve žafrane med zaplatami snega. Pri kapeli Marije Snežne smo imeli krajši postanek potem pa naprej, do Petrovega kota, kjer smo imeli malico. Za tem smo se vračali po isti poti do Domžalske koče, se okrepčali s kavico,  skrbnica pa nam je svetovala malo daljšo pot preko Gojške planine, kjer je razkošje cvetočih žafranov bilo še večje in brez drugih pohodnikov in poti so bile samo naše. Izkoristili smo seveda to lepoto za občudovanje in  slikanje, ter se težko ločili od travnikov preoblečenih v vijolično barvo. Prišli smo do začetka ceste in po njej počasi naprej do Marjaninih njiv in do našega izhodišča, kjer smo se odžejali z »rogačem 00«.

        Videla sem veliko slik, na katerih je bila Velika planina v vijolični barvi, vendar to, kar vidiš sam na svoje oči je lepota v presežku. Današnji dan sem si napasla oči in napolnila dušo, kar za nekaj časa.

Hvala naša vodnica!

 

            12.4.2023                                                                                                             Nada Opravž

---

Zimska Islandija

Zimska Islandija, sliši se hladno, pa ni bilo tako.

5.4.2023 smo se planinci in prijatelji potovanj zbrali na potopisnem predavanju o Islandiji, katero nam je predstavil Vid Legradić, vodnik, popotnik in pisatelj številnih knjig.

V besedi in slikah nam je prikazal lepote dežele v zimskem času, kjer sem bila tudi jaz.

Že v Planinskih utrinkih sem v intervjuju povedala kako si to želim. In uspelo mi je, pa tudi prisotni na predavanju so uživali, vsaj na obrazih je bilo videti.

Kar hitro sta minili slabi dve uri, ko je bilo predstavitve konec.

Z veseljem sem Vidu pokazala del Brežic nad katerimi je bil navdušen. Še se bo vrnil, saj ima prijatelje v založbi Primus, kjer so bile izdane njegove potopisne knjige.

Dan pa sva zaključila v kavarni Urška...

 

Darinka Suša

---

Pohod Navihancev na Kokoš

                                        

                                                         Pohod na Kokoš in ogled Lipice

 

       Danes smo se ponovno potepali po Primorskem. Naše izhodišče je bila Kokoš s 674 m višine.

Po pripovedi skrbnika koče je včasih bil tu gol vrh, kjer ni raslo nič in zato so mu domačini rekli Golina. Pri obisku naših krajev so bili tudi Italijani, ki si niso dobro zapomnili imena in so rekli Galina, kar pa po italijansko pomeni kokoš in da niso domačini to njim vedno znova razlagali, so preprosto vrh preimenovali in tako imamo kar veliko »kokoš«. Vračali smo se po strmi poti in  pred nami se je na nekaterih manj poraslih predelih zrcalil tržaški zaliv in na drugi strani Sežana. Potem smo si še ogledali Lipico, se ustavili še na kavici in se odpeljali proti vasici Avber. Tam smo imeli naročeno joto s klobaso, ali frtajlo in seveda kozarček terana, katerega pa smo tudi nekaj kupili za domov, da bo pomagal presnovi velikonočne šunke. Pred odhodom pa je še gospa Bojana  dovolila, da je Mija narezala  oljčne vejice za cvetno nedeljo.

     Tako smo imeli en lep pohod, kjer čas ni bil naš gospodar.

 

 

 

             29.3.2023                                                                                                      Nada Opravž

---

Tradicionalna čistilna akcija

TRADICIONALNO POMLADANSKO ČIŠČENJE PLANINSKIH POTI        

 

Odsek za varstvo gorske narave in Odsek markacistov pri Planinskem društvu Brežice sta 24.3.2023 organizirala pomladansko čiščenje planinskih poti.

Delovne akcije se je udeležilo 9 članov PD Brežice.

Očistili smo večji del Brežiške planinske poti. Učenci osnovnih šol so počistili svojo okolico.

Zbrali smo se na parkirnem prostoru pred cerkvijo na Čatežu ob Savi.

Razdelili smo se v dve skupini in se podali na pot.

Prva skupina je počistila pot od Čateža ob Savi do Svetega Vida  , Žejnega in Sobenje vasi.

Druga skupina se je podala na pot od Čateža ob Savi preko Mrzlave vasi, Gaja vse do Globočic, kjer smo po predhodnim dogovoru s Komunalo Brežice na zelenem otoku odložili pobrane smeti. Na vmesnih lokacijah omenjenih poti  nas je pričakal  Meho, ki je pobrane smeti  naložil in ji odpeljal do  zbirnega mesta. Največ smo  nabrali plastike in steklovine.

Delovno akcijo smo zaključili ob prijetnem druženju z malico na turistični kmetiji pri Martinovi v  Globočicah.

Tončka Tokić

---

Rožnik

V torek 21.3.,na prvi pomladanski dan smo se "torkarji" PD Brežice odpravili na malo drugačen pohod kot običajno. Tokratno zborno mesto je bila železniška postaja. Odpeljali smo se v prestolnico, kjer so nas pričakali naši Ljubljanski planinski prijatelji iz PD pošte telekom. Pod vodstvom Irene Mlakar smo se odpravili proti Tivoliju, ga prečkali in se povzpeli na Rožnik kjer smo si vzeli čas za okrepčilo. Na prijetnem soncu in ob klepetu je čas kar prehitro minil. Pri spomeniku Ivanu Cankarju smo zapeli še našo himno, ki je stalnica na naših pohodih. V mesto smo se vračali po drugi poti. Irena kot dobra poznavalka terena nam je hotela še marsikaj pokazat. Tako smo si ogledali kje so včasih skakali skakalci na smučeh. S hriba so se spuščali dobesedno v mesto.  Ustavili smo se še ob novejših skakalnicah v Mostecu in se odpravili proti Koseškemu bajerju kjer smo naredili  še eno skupinsko fotografijo in se z avtobusom odpeljali na železniško postajo. Hvala Ireni, Bojani in Jožetu za prijaznost. Poslovili smo se z željo po čimprejšnjem ponovnem snidenju. Naj živi planinsko prijateljstvo.

Milena Hočevar

---

Velikonočnice - naravovarstveni izlet

                       OGLED VELIKONOČNIC NA BOLETINI PRI PONIKVI

Odsek za varstvo gorske narave PD Brežice je dne 19.3.2023 organiziral naravovarstveni izlet na Boletino pri Ponikvi, kjer smo si ogledali okoli 1 ha veliko rastišče velikonočnice. Izleta se je udeležilo 8 članov PD Brežice. Izhodišče poti je bilo od cerkve sv. Martina na Ponikvah po cesti mimo pokopališča in vaške biološke čistilne naprave do varovanega rastišča velikonočnice v Boletini. Predstavnik Turističnega olepševalnega društva Ponikve  nas je popeljal po rastišču in nam ga tudi podrobneje predstavil. Velikonočnica je redka ogrožena in zaščitena stepska rastlina. Zgodaj spomladi že lahko opazimo njene vijolične cvetove, ki se razvijejo še preden rastlina dobi liste. Njen cvet je zvonast in pokončen, kar je posebnost v družini kosmatincev., ki imajo praviloma povešene cvetove. Cvet sestavlja šest svetlo vijoličastih ,na zunanji  strani svilnato dlakavih listov. V notranjosti cveta so številni živo rumeni prašniki in pestiči z  dolgimi vratovi. Cvetove oprašujejo divje čebele in čmrlji.  Velikonočnica vijoličasta lepotica, ki je obdana z nežnim puhom je svoje ime dobila po krčanskem prazniku Veliki noči. Pojavi se vselej, ko skopni sneg in prvi sončni žarki dodobra ogrejejo apnenčasta tla porasla s travo, ki ne dovoljuje strojne obdelave, kaj šele gnojenja.

Rastišče velikonočnice v Boletini  je največje rastišče velikonočnice  v  Sloveniji in je zavarovano z občinskim odlokom. Občina Šentjur je zemljišča v Boletini odkupila in si prizadeva za ohranjanje te zanimive, a ranljive vrste. Koncesijo za upravljane z rastiščem ima Turistično  olepševalno društvo Ponikva, strokovni nadzor pa opravlja Zavod RS za varstvo narave. Letos so našteli preko 1400 cvetov velikonočnice na omenjenem rastišču.

Po ogledu rastišča smo se še sprehodili po Kraški vodni učni poti geolog  dr. Staneta Buserja, se ustavili pri cerkvi sv. Ožbalta Unišah, kjer smo  imeli krajši postanek z malico. Pot nas je vodila skozi spominski park na Ponikvah kjer smo videli spomenik iz NOB , posodobljeno vodno korito, klop za srečevanje in povezovanje ljudi, ter spomenik v obliki protitankovske ovire postavljen ob 25. obletnici samostojne Slovenije.

Polni lepih vtisov in videnih lepot obiskanega kraja smo se odpravili na pot proti domu.

Tončka Tokić

 

---

Pohod po slovenski istri

Sicer majhna, ampak poskočna ja bila naša ekipa na pohodu od vasi Dvori do Hrastovelj. Olgica se je ukvarjala s prevozi in domačimi živalmi. Franci je pa svoje marjetice popeljal skozi lep topel in nepozaben dan. Jaz sem pa slikal.   Ivan

---

Mladi planinci OŠ Artiče na Humu

Sobota nam je postregla s čudovitimi razgledi s Huma nad Laškim, vse do Pohorja, Mrzlice in Kuma. Artiški planinci smo na poti občudovali gorsko cvetje, se spoznavali s klini in jeklenicami ter se zabavali med pogovori o različnih zanimivih temah. Do izhodišča smo se peljali z vse sorte vlaki, dvonadstropni je bil res prima. Med nami je bila zopet ena pohodnica, ki se je prvic v življenju peljala z vlakom in štiriletnik, ki mu je na koncu pohoda ostalo še precej kondicije.

GIBANJE = ŽIVLJENJE.  mentorica Natalija

---

Pohod Navihancev na obalo

                                                        Strunjan,  Izola in Koper

    Letos se je osmi marec poklopil s planiranim pohodom Navihancev, zato smo imeli kar skupni izlet na morje.

Z vlakom do Ljubljane in nato na avtobus, v klepetu in opazovanju narave smo kar hitro prispeli v Strunjan. Od daleč nam je nakazoval pot cerkveni zvonik. Cerkev Marijinega prikaza se  z griča bahavo razgleduje proti morju in ob prihodu je že  bila obsijana s soncem. Pomembna letnica je 1512, kjer se je sredi avgusta ponoči prikazala Marija čuvajem vinogradov. Po tem dogodku tudi nosi ime. Vest se je kmalu razširila daleč na okoli in tako je postala najpomembnejša istrska božja pot romarjev. Našo pozornost so pritegnili tudi kaktusi, ki so se že kitili s svojimi cvetovi. Ustavili smo se tudi ob strunjanskem križu, naredili nekaj posnetkov za spomin in se zazrli v daljavo - v črto, kjer se stikata nebo in voda in proti velikim ladjam polnim kontejnerjev, ki so v vrsti čakale na vstop v luko.  Tudi najvišjemu klifu na Jadranu smo namenili nekaj časa. Lepo se vidi, kako se je spreminjala zemlja. Pred 40 milijoni let je to preplavljalo globoko morje. V notranjosti celine se je Dinarsko gorovje dvigalo in gubalo, od tam pa je material polzel in se ob potresnih sunkih po plasteh usedal v morje. Vsaka plast klifa predstavlja posamezni podvodni plaz. Danes pa lahko klif občudujemo zato, ker se je dvignil iz morja, ko so tektonski premiki morski bazen zožili in se je voda umaknila, kamnine pa so se prelomile, nagubale in prišle na površje. Ob poti so mi oko pritegnili oljčniki, zasajeni z avtohtono vrsto oliv- istrska belica, ki je najprimernejša za  burjo. Pridni kmetje so nasade že  v večini obrezali. Pred nami se je že kazala izolska marina s številnimi čolni in ladjicami. V Izoli smo si vzeli čas za kosilo  »pri Perotu« in pri odhodu smo vse navihanke dobile nagelj - zavit v celofan in z rdečo pentljo, navihanci pa nekaj grenčine, za boljšo prebavo. Za tem pa proti Kopru, še postanek za kavico in proti avtobusni postaji, ter nazaj proti domu.

Minil je še en lep prijeten dan, vrnemo pa se čez leto, kajti prehoditi hočemo našo obalo in če bo potrebno, bomo še večkrat potovali proti morju.

 

     Nada Opravž                                                                                                           8.3.2023

---

Zbor članov PD Brežice

 

Povezava na objavo v Posavskem Obzorniku:

https://www.posavskiobzornik.si/novice/stevilo-breziskih-planincev-se-spet-povecuje-99384

---

Pohod Mladinskega odseka na Grmado

44 pohodnikov (43 Os Artice in 1 OS Cerklje) in trije kuzki smo v vetrovnem popoldnevu obiskali Grmado nad Krškim,  ki nas je obdarila s cudovitim soncnim zahodom. Na vrhu nam je prijazna vodnica PD Videm skuhala čaj in razdelila “energijske” bonbone.  V trdni temi smo s svetillami in tremi našemljenimi planinci na pustno soboto pregnali zimo in tako zaključili kondicijsko turo. 

Natalija

 

---

Peca

Rednega izleta po društvenem koledarju se je udeležilo le pet članov. Nagrajeni smo bili z najlepšo zimsko turo, kakršne si vedno želimo.

---

Pohod Navihancev "Po poti trapistov"

  Po poti trapistov

     Današnji pohod se je začel v Brestanici. V hostlu smo malo poklepetali, spili kavico in pot pod noge.

Čez predor, proti obrežju Save in smer Krško. Nekje na poti nas je rumena puščica usmerila v vas Sotelsko. Vzpenjali smo  se počasi a vztrajno in se ustavili pri 150 let stari tisi. Pogledali smo še proti gostišču Tri lučke, malo poživila in med vinogradi naprej proti Grmadi – 488m. Privoščili smo si malico, za kaj več pa ni bilo pravih pogojev, kajti vreme je bilo kar hladno. Tudi pogled po dolini Save ni bil jasen, zato smo nadaljevali pot. Pri sv. Mohorju nam je gospa Danica pokazala hišo, kjer je odraščala, povedala še nekaj dogodivščin in smo šli po sremiškem pobočju naprej. Kmalu smo se začeli spuščati v dolino, prečili smo glavno cesto in v hrib, kjer nas je pričakal mogočni brestaniški grad. Ogledali smo si še njegovo notranjost, ki skriva marsikatero znamenitost našega okoliša. Po ogledu smo se mimo delno obnovljenega gospodarskega poslopja vrnili na izhodišče.

   Tako smo prehodili dobrih 15 km in obkljukali še en pohod iz našega seznama.

 

  Nada Opravž                                                                                                           8.2.2023

---

Veliko Kozje

Tura čez Veliko Kozje sta vodila Anica Hribar kot kandidatka za planinsko vodnico 2 in njen mentor Tone Hribar.

---

Planinska čajanka in orientacija

V petek, 13. 1. 2023, smo se v Artičah zbrali mladi planinci, sodelovala je tudi skupina petošolcev iz naše šole. Po orientaciji in lovu na skriti zaklad smo imeli kratko srečanje, na katerem smo predstavili program dela za leto 2023 in nagradili najbolj pridne planince. Pogovorili smo se tudi o pravilni obutvi, oblačilih in stvareh, ki pašejo v nahrbtnik. Seveda ni manjkal niti čaj in pogostitev. Srečanje sta vodili mentorici Natalija Vahčič iz OŠ Artiče in Mojca Šterk iz OŠ Cerklje ob Krki, prišli so tudi otroci iz OŠ Dobova. Skrito geslo je bilo: Kekec je rekel, dobra volja je najbolja, in te je bilo na pretek 

---

Veliko Kozje v pravi zimi

Zimska izpitna tura naše Precednice Nuše se je zaradi nepričakovanega obilnega snega v Posavju spremenila v resno zimsko turo, na kateri pa napora nismo doživeli na običajen način, saj nam je bolj kot hoja jemala dih lepota. Brez enega samega sončnega žarka smo doživeli popolnost narave.

---

Po poti slovenskega tolarja-2023

Po poti slovenskega tolarja(2023)

Po dveh letih korone in s tem povezanih omejitev druženja smo dne 14. 01. 2023 planinci planinskega društva Brežice nadaljevali s tradicijo pohodov do pomnika slovenskemu tolarju edini slovenski valuti na Velikem vrhu (701m/nv). Na začetku pohoda je vse prisotne pozdravila predsednica PD Brežice Anica Hribar in pobudnik postavitve pomnika Ivko Godler. Pohoda so se udeležili  pohodniki iz cele Slovenije in tudi Hrvaške. Največja skupina pod vodstvom Slavice Laznik je prišla iz Škofije loke. Po kratkem nagovoru se je kolona okrog 100 pohodnikov napotila proti Velikem vrhu. Na poti pri stavbi krajevne skupnosti Osredek so domačini pripravili postojanko s prigrizki in toplimi napitki. Prisotne pohodnike sta nagovorila predsednik KS Osredek Jože Okrošek in županja občine Kozje Milenca Krajnc.

Pot nas je vodila po grebenu do vrha, kjer stoji pomnik edini slovenski valuti tolarju. Ob prihodu na vrh je zadonela slovenska himna. Vzeli smo si tudi čas za vpis v pohodno knjigo in skupinski posnetek pri pomniku, nato smo pot nadaljevali proti izhodišču poti čez Pusti vrh s čudovitimi razgledi na Kozje, Veternik, Boč, Donačko goro…

Na zaključku so člani PD Brežice pripravili za vse pohodnike okusno malico. Bilo je lepo druženje v lepem in sončnem vremenu. Druženje se je nadaljevalo do poznih popoldanskih ur.

Meho Tokić

---

Pohod na Kum

Pohod na Kum

V ponedeljek 02.01.2023 se je 10 brežiških planincev udeležilo 41. tradicionalnega pohoda na Kum. 6 planincev jem imelo izhodišče v Zagradu v radeški dolini Sopote, 4 so se pa odločili za daljšo pot iz Trbovelj čez Čebulovo dolino. Tokrat na poti ni bilo snega, na vrhu pa je bilo vetrovno in megleno vreme in zato ni bilo razgledov. Kljub temu smo se vsi strinjali, da smo preživeli lep dan v naravi. V koči na Kumu pa nas vedno prisrčno sprejmejo naši planinski prijatelji iz PD Kum Trbovlje.

Vera Polak

11.01.2023

 

 

---

Pohod navihancev Sromlje z okolico

                                                  Pohod po brežiški okolici

 

      Zjutraj smo se zbrali v Curnovcu, pustili avtomobile, spili kuhančka za moč in energijo in odšli v smeri Sv. Jerneja.

Zelo zgovorni smo po kratkem času že zagledali zvonik, ki nas je prijazno vabil k sebi. Za nekaj minut smo se ustavili, se malo razgledali po okolici, kajti dan je bil izredno lep, a morali smo naprej. Vasi so se kar vrstile, komaj nam Mija pove, da smo na Malem vrhu, že se je začelo Blatno, potem Silovec in potem reče, da smo v Pavlovi vasi. Jaz jo nisem razumela, za mene je to vse ali Sromlje ali Pišece, da pa gremo še v Osredek, to pa je  bilo že preveč. Pri Kerinovem križu sem se komaj našla, ampak sem se kmalu spet izgubila. Bila sem kar srečna, ko sem ugotovila, da sem spet v Curnovcu, oziroma po moje, na Planini. Tako blizu sem doma, pa ne poznam krajev drugače, kot če se peljem z avtomobilom, žalostno. Je pa bil vesel dogodek, saj smo Navihanci upihnili 4. svečko na torti. Kar lepo število pohodov je že za nami in to kar konkretnih, tudi današnje meritve so pokazale pet ur hoje. No, je pa tudi res, da proti koncu nismo bili več tako zgovorni in vsak breg mi je bil težji. Zaključek je bil prijeten, miza bogato obložena in dobra volja se je hitro razširila med nas.

Za današnje slavje je poskrbela Brigita, ki je imela decembra smolo pri žrebu. Kaj hočemo, drugo leto bo pa nekdo drug, jaz sem bila prva in sedaj lahko žrebanje za torto spremljam samo od daleč in to z velikim nasmehom.

 

              11.1.2023                                                                                                            Nada Opravž

---

Nočni pohod na Cirnik

V soboto, 17. 12. 2020, smo se tudi mladinci pridružili tradicionalnem nočnem pohodu na Cirnik, ki smo ga združili s praznovanjem rojstnega dne naše vodnice Mije. Hoja po snegu (in temi) je prav zares čarobna, okrepčilo v Zavetišču pri veseli Micki je pa zakon 

---

Zimski pohod na Uršljo goro

Pohod na Uršljo goro v snežnih razmerah.

Vodnik Marko Gramc

---

Pohod Navihancev na Cirnik

Pohod na Cirnik

 

Danes smo imeli Navihanci zaključek pohodno zelo uspešnega leta. Ob 8. uri smo se zbrali na parkirišču pred cerkvijo sv. Jurija na Čatežu.

Podali smo se po isti poti kot na nočni pohod, to je čez naselje in smo malo zaobšli sam vrh Šentvida in proti notranjosti vasi Žejno. Za tem smo prečkali glavno cesto proti Sobenji vasi in naprej po belih pikah. Tako smo se nekoliko ognili blatu in še za mene je bila to nova pot. Prišli smo na Bambreg, se malo okrepčali s skoraj toplimi kifeljčki in nadaljevali pot. Zdelo se mi je, da je danes krajša kot do sedaj, ali pa sem imela več energije. Bivak na Cirniku je bil «odklenjen in centralna je bila vključena«, vsaj tako se nam je zdelo, kajti tam smo se kar dolgo zadržali. Naša vodnica je imela  1,2,3 pripravljen ogenj in že je bil pečen jeger, hrenovke in sir. Zraven se je znašel še tunin in sirni namaz, doma pečeni kruh, še nekaj ki je odplaknilo po grlu suho hrano  in dobre volje in smeha nam ni zmanjkalo. Da pa je bil pravi zaključek, je bila zraven peciva in piškotov  še kavica.  Nazdravili smo vsem, ki so rojeni v drugi polovici leta in rešili še nekaj problemov.  Kdo  bo za naslednji rojstni dan našega obstoja spekel torto, ali smo po pomoti zamenjali » termos flaške », po daljšem ugibanju pa smo našli vsak nekaj novega na svoji, tako je bilo smeha in komentarja  v izobilju.

Nazaj smo se vračali po isti poti, se pri koritu na Čatežu umili in čisti prišli v civilizacijo. Če se kdo hoče  nasmejati še kaj v rezervo, naj se nam pridruži, po možnosti pa naj bo rojen v prvi polovici leta.

    21.12.2022                                                                                                                 Nada Opravž

---

Brežiški planinci in knjižničarji gostili navezo Mušič – Habjan

Minuli četrtek, 8. decembra 2022, smo brežiški planinci in knjižničarji znova uresničili pobudo Ministrstva za okolje in prostor, koordinatorja izvajanja Alpske konvencije v Sloveniji, in Planinske zveze Slovenije, naj ob mednarodnem dnevu gora širimo bogato jezikovno in literarno pestrost alpskega loka.

Mednarodni Festival Brati gore je letos potekal že osmič zapovrstjo, v Brežicah pa smo ga sooblikovali šestič. V minulih dveh letih dogodkov v živo nismo gostili, a smo gore in z njimi povezano branje ter ustvarjanje kljub temu prijetno obeležili. Javnost smo nagovorili s tematskimi knjižnimi razstavami in drugimi spletnimi objavami. Med njimi tudi o Planinskem vestniku – najstarejši še izhajajoči slovenski reviji, ki je hkrati bogat arhiv slovenskega planinstva.

Pogovorno omizje ob poklonu 127-letnemu Planinskemu vestniku, 1300 izdanim številkam in več kot dvema desetletjema njegovega urejanja pod taktirko aktualnega odgovornega urednika so sestavljali Vladimir Habjan, dr. Irena Mušič Habjan in Milena Jesenko, ki je usmerjala pogovor.

Vladimir Habjan je izkušen gornik, alpinist in gorski reševalec, ljubitelj manj znanega gorskega sveta in brezpotij. Z gorami povezan ne le na terenu, pač pa tudi prek besede in fotografije. Odgovorni urednik Planinskega vestnika, ki se je z novinarstvom spogledoval že kot osnovnošolec. Sociolog po izobrazbi je tudi avtor več planinskih vodnikov in drugih literarnih del, v katerih je ubesedil številna planinska doživetja. Mnoga med njimi tudi s svojo gorniško in življenjsko sopotnico, katero je najprej peljal na Oltar, kasneje še pred oltar in sliši na ime Irena Mušič Habjan. Doktorica kemijskih znanosti, alpinistka, (prva) gorska reševalka z izpitom Društva gorske reševalne službe Kamnik, članica uredniškega odbora Planinskega vestnika. Publicistka, ki o gorniški navezi Mušič – Habjan pravi, da se redko zgodi, da bi bil eden v gorah in drugi doma. In brez dvoma gostja, za katero slogan letošnjega mednarodnega dne gora, tj. ženske premikajo gore, še kako drži.

Zanimiv in nadvse prijeten pogovor je z branjem odlomkov iz Habjanove knjige Tipanje v neznanem pospremil Mitja Baškovič. Druženju v pozdrav in s povabilom k ogledu razstave planinske periodike, tj. Planinskih vestnikov in Planinskih utrinkov, pa je spregovorila Anica Hribar, predsednica Planinskega društva Brežice.

V knjižnični dvorani so se ta večer prepletali povezanost, prijateljstvo, spoštovanje med gostoma in njuno spoštovanje gora. To je odlično ubesedeno tudi v uvodu v že omenjeno leposlovno delo, ko avtor pravi: »V gorah ne iščem dosežkov, pač pa doživetja. Prijateljstvo. Zaupanje. Ljubezen – do gora, narave, sopotnikov, življenja … Ko stopiš na vrh, za katerega si se moral zares potruditi, začutiš življenje. Srečo. So čarobni sončni vzhodi in zahodi, čudovite barve, silne igre oblakov, veter, da se komaj še držiš na nogah, je narava, ki presunja. Takrat zares živiš. Živiš z gorami.«

 

Mateja Kus, Knjižnica Brežice

 

---

Podelitev priznanj PZS 3. 12. 2022

Letošnji najpomembnejši jubilantki Planinskega društva Brežice sta Milena Jesenko in Danica Fux. Priznanji za njuno delo v planinstvu sta prejeli na prireditvi v Slovenski Bistrici, ki jo je organizirala PZS 3. 12. 2022.

Najvišja priznanja PZS so skromna pozornost in edina nagrada, ki jo lahko planinska organizacija podeli zaslužnim posameznikom za njihovo dolgoletno prostovoljno delo na različnih področjih planinske dejavnosti. »Ta priznanja so odraz spoštovanja do vaših naporov in prizadevanj v matičnih društvih in organih PZS, ki ste jih skozi desetletja svojega dela vgradili v mozaik svojega delovanja. Kot prostovoljci ste na različnih področjih opravili izjemno delo za širitev planinstva v Sloveniji in ga tudi vsak po svoje zaznamovali. Prav vsi in vsak izmed vas ste prispevali pomemben delež k rasti slovenskega planinstva in s tem postali tudi najboljši zgled mlajšim generacijam. Naj vas ob prejemu priznanja navdaja občutek, ki daje veličino vsem velikim osebnostim iz zgodovine - ponos in olajšanje, da je vendarle ostalo nekaj za vsakim od vas, kar ni vezano na materialni svet potrošništva,« je v biltenu ob svečani podelitvi priznanj zapisal podpredsednik PZS Jože Bobovnik.

Naše društvo je močno že 72 let po zaslugi takšnih prostovoljk in prostovoljcev in lahko smo mirni, da bo tako še kar nekaj časa, saj letošnji jubilantki navdihujeta celo vrsto mlajših, da jima sledijo pri društvenem delu.

---

Športni dan na OŠ Globoko - Pohod na Lisco

Z vlaka na Lisco ter nazaj

Pričenjal se je prijeten dan – torek, 8. 11. 2022. Ob 7. uri smo se zbrali učenci od 6. do 9. razreda in učitelji Osnovne šole Globoko na železniški postaji Brežice. Imeli smo športni dan. Tokrat smo se odločili, da gremo na pohod na Lisco in da se do tja odpeljemo z vlakom.
Nestrpno smo čakali na postaji. Vlak je prispel ob 7. 15 in odšel ob 7. 19. V Krškem smo se ustavili in na vlaku se nam  je pridružila še ena učiteljica. Peljali smo mimo osmih železniških postaj.
Ob 7. 45 smo na železniški postaji Breg zapustili vlak in z vodnico Mijo ter učitelji odšli na pot. Najprej smo hodili po cesti in gozdnih poteh. Prišli smo do vasi Razbor, ki se je raztezala vse do travnikov in gozdov. Hodili smo po Ferati Lisci, ki je bila strma in dolga, ampak to nas ni ustavilo, da ne bi prišli do vrha. Ob 10. 45 smo prispeli na Lisco. Oči so nam padale v razgled. Okrepčali smo se v Tončkovem domu. Ko smo si nabrali novih moči za hojo, smo se pripravili na odhod.
Ob 11. 45 smo se vračali z Lisce. Preden smo šli nazaj, smo se fotografirali na lepi razgledni točki, kjer se v dolini vidi reka Sava. Pot je bila kamnita. Šli smo mimo cerkve sv. Jošta. Šli smo tudi skozi vas Razbor. Povratek je bil hitrejši. Hodili smo po gozdni, travniški, kamniti poti in po cesti. Videli sem veliko kozolcev in traktorjev.
Ob 13. 00 smo prišli do železniške postaje, vlak je odšel ob 13. 15. Na železniško postajo Brežice smo prispeli ob 13. 45.

Zapisali učenci OIP Multimedija:
Dejan Kraševec, Mark Matjašič, Marcel Vrstovšek, Kristijan Žmavc

Najlepša zahvala tudi odlični vodnici Miji, ki nam je pokazala kar nekaj prijemov, predvsem pa, katere prijeme uporabiti ob zastojih v večji skupini pohodnikov.
Se veselimo sodelovanja s člani PD Brežice še naprej.

Lep dan, 
Bojan Hotko 

---

Pohod do izvira reke Pake

                                               Izvir reke Pake

 

Tokrat pa pod Pohorje pod hrib  Volovica, kjer izvira reka Paka na 1280m, katere izvir je trajen, z  močvirnatim območjem, poraslim z visoko travo in šašom. .

      V kraju Srednji Dolič smo pri gostilni Repolusk pustili avtomobile, popili kavico in seveda še nekaj sladkega za energijo in se podali po vaški cesti do konca naselja. Lične in naravi prijazne informacijske  table s posebnimi znaki so nas usmerile na stezo ob gozdu, katera se je rahlo vzpenjala mimo nekaj lepo urejenih in razvitih samotarskih  kmetij, ležečih blizu 500m nadmorske višine. Mimo grede smo dobili še štirinožnega spremljevalca, ki nas je spremljal in vedno se je na križišču odločil za pravo pot.  Ta nas je vodila po travniku, po robu jase poraščene z jesensko vreso in borovničevjem, po gozdu, kateri pa ni mogel skriti jurčkov pred budnimi očmi nekaterih naših pohodnikov. Tako smo prišli tudi do potočka, ki je žuborel v svoji majhni strugi in živahno preskakoval ovire, katere so mu onemogočale miren tek in tako je oblikoval veliko manjšim meandrov, mi pa  smo ga morali kar naprej prečiti. Včasih je bil jasno viden, včasih pa skrit med travami in drevjem. Ta mali  živahni potoček  pa potem nekje v dolini  dobi ime- reka in pa urejevanje struge po zamisli človeka. Pot navzgor se je kar vlekla in strmina dolgo ni popuščala in  ko smo zagledali pred nami tablo, smo se je razveselili, kot malo dete »cukra«. Poskrbeli so za utrujene pohodnike in tam postavili mizo in klopi, katere smo z veseljem zasedli. Tu smo nadomestili izgubljene kalorije, mogoče pa tudi  katero več. Vreme smo imeli lepo, zato tudi nismo hiteli z odhodom. Izvir res ni velik, je pa močan  in že na samem začetku nakazuje, da iz tega še nekaj bo.  V dolino smo se vračali delno po lažji in krožni poti in se pri domačiji, menda se pišejo Zlodej, spet  priključili na pot, katero  smo že dopoldan prehodili.

       Slovenija ima veliko lepih krajev in kotičkov, tako smo spet našli enega. Brez gneče, neokrnjena narava, lepa pot, to je plačilo za trud.

 

 

26.10.2022                                                                                                                           Nada  Opravž

---

Nočni pohodi ob polni luni na Šentvid, Cirnik in Špiček - OKTOBER 2022

Na 7. pohod na Špiček ob polni se nas je odpravilo 15, nekaj starih in nekaj novih, ter 2 kužka Aki, ki nas je spremljal na vseh 3 pohodih  in Eli, ki se nam je pridružila na Špičku. Na 36. pohod na Sv. Vid ob polni luni se nas je podalo 14 in kuža Aki, na 6. pohodu na Cirnik ob polni luni se nas je zbralo 13, pohod je vodil Marko Gramc.

---

Torkarska rojstnodnevna zabava na Planini

Vsake tri mesece se torkarji zberemo na praznovanju rojstnih dnevov. Nekaj hoje in prijetnega druženja je recept za lep dan. Tudi danes je bilo tako. Izhodišče našega pohoda je bila vas Brezovica. Hodili smo po označenih poteh in tudi po brezpotjih in smo v slabih dveh urah prispeli na Planino. V prijaznem okolju turistične kmetije Stipič smo se okrepčali in odžejali. Vsem slavljencem smo nazdravili in zapeli »vse najboljše…«

Ob zvokih harmonike smo zapeli in se sproščeno družili. Pred odhodom smo se lastnici kmetije zahvalili za prijaznost, postrežene dobrote, zapeli tradicionalno torkarsko himno in se v lepem vremenu in dobrem vzdušju podali nazaj v dolino.

Meho Tokić

---

Volajsko jezero

Odpeljali smo se skozi Rateče in nato prispeli v Trbiž, nadaljevali po avtocesti  do Udine. Po treh urah vožnje prispeli do parkirnega mesta ob koči Tolazzi (1350m).
Povzpeli smo se do Volajskega jezera (1951m) pod mogočnim ostenjem Monte Coglliansa, ter vse do avstrijske koče na drugi strani jezera.
Imeli lepe razglede, dan prečudovit. Tudi fotografije vse povedo!  Olga Kržan

---

Kvalifikacijska tura naše Predsednice

Kalška gora

Predsednica si je za svojo pripravniško vodniško turo izbrala Kalško goro. Pet udeležencev in njen mentor Tone so kljub napovedi oblačno in vetrovno vztrajali z njo, saj je v hribih vedno lepo - tudi če se ne vidi daleč.

---

Ljubelj - Planina Preval-a

V torek 4.10. 2022 smo "torkarji" PD .Brežice izkoristili ugodno vreme in se z avtobusom odpeljali na prelepo Gorenjsko ki v jesenskih barvah dobi še poseben čar. .Naš cilj je bila Planina Prevala. Z Ljubelja smo se po Bornovi poti čez melišča in skozi dva tunela povzpeli na 1311m n. v.  Prekrasna planina in Begunjščica z Velikim vrhom v ozadju nas je dobesedno očarala. Prijazna oskrbnica je poskrbela da smo napolnili lačne želodčke z jedmi "na žlico". Po okrepčilu smo se po isti poti vrnili na Ljubelj, proti večeru pa srečno prispeli v naše Brežice. 

Milena Hočevar

---

Naravovarstveni izlet v Krajinski park Lahinja

Odsek za varstvo gorske narave je dne 2.10.2022 organiziral naravovarstveni izlet v Krajinski park Lahinja.

Izleta se je udeležilo 13 članov PD Brežice, na izhodišču poti pa so se nam pridružili še 3. člani PD Črnomelj, ki so nas popeljali po poteh Krajinskega parka Lahinja.

Pot nas je vodila čez Gorjance ,mimo Črnomlja proti Vinici, nato čez Kanižarico do Pustega Gradca, kje je bilo izhodišče naše poti.

V Pustem Gradcu smo imeli voden ogled na okljuku reke Lahinje ohranjenega neposeljenega prazgodovinskega naselja. Na vrhu  rečnega polotoka nam je bila zelo zanimiva cerkev Vseh svetnikov

kot primer sakralne arhitekture z značilnim motivom za Primorje-zvonik z odprtimi linami, ki mu pravijo zvonik na preslico. Zraven  omenjene cerkve se nahaja  tudi vaško pokopališče.

Pod masivno skalo, ki označuje lokacijo srednjeveškega gradu smo si ogledali še danes delujoči Klepčev mlin in žago iz  leta 1638. Ob zaključku predstavitve smo bili deležni še ogleda na tem področju najdenih arheoloških predmetov, med katerimi je tudi pravi zlatnik Kralja Matjaža.

Pot nas je vodila ob reki Lahinji , med polji in travniki posejanimi z  vrtačami, steljniki ,po gozdnih površinah poraščenih z belo brezo in brinom. Prišli smo do vasice Belčji Vrh, kjer je gručasto naselje na osamljenem vrtačastem griču.

Spustili smo se pod vas ,kjer smo si  ogledali studenec  Zajm , eden glavnih izvirov Lahinje. Na samem območju lahinjskih lugov se nahaja še več manjših izvirov in kraških pojavov. Pri samem izviru je lepo urejen prostor, kjer smo imeli daljši postanek z malico.

Prvih 7 km od izvira Lahinje je varovanih in razglašenih kot območje Krajinskega parka Lahinja.

Navedeno območje se nahaja jugovzhodno od Dragatuša, na območju vasi Velikega Nerajca, Pustega Gradca, Male Lahinje in Belčjega vrha.

Vračali smo se po urejeni poti skozi mokrišča, se ustavili in si ogledali opazovalnico ptic, se seznanili z vrstami ptic, ki tu živijo in se počasi vrnili na izhodišče našega pohoda v Pusti Gradec.

Izlet smo zaključili ob prijetnem druženju v gostilni  v Kanižarici.

Preživeli smo lep poučen s soncem obsijan dan, ki nam bo vsem ostal v lepem spominu.

 

Tončka Tokić

---

Vodniška izpitna tura na Nad Šitom Glavo

Vsako leto znova odkrijem, da so gore najlepše jeseni, ko zazveni modrina s posebnim čarobnim odtenkom. Po doljšem dežju je še zrak bolj čist in vrhovi so res tako blizu, da bi kar skočil tja gor.

---

Pohod Navhincev po 10. in 11. etapi Julijane

 

                                                          Julijana trail 10. In 11. etapa

Zjutraj smo se z vlakom odpeljali do Ljubljane, potem do Jesenic in naprej do Grahovega ob Bači. Hitro na jutranjo kavico in pod noge.

Pot se je takoj začela dvigati in vijugati skozi gozd. Ob poti smo občudovali zelo velike marele, si privoščili slive, katerih ni nihče pobiral in na hitro pobrali še kakšen oreh. Za nagrado pa smo nabrali še nekaj jurčkov, kajti njim se pa ni moč upreti. Rastli so kar ob poti, tako da se ni bilo potrebno veliko truditi. Malo nas je strašil tudi dež, vendar kljub slabi napovedi smo suhi prišli do Mosta na Soči, kjer smo imeli nočitev.

Prebudili smo se v deževno jutro in zato je padla odločitev, da bo Kobarid počakal. Dokler pa smo se najedli in pripravili za odhod, je prenehalo deževati in smo šli v Tolmin na kavico . Začeli smo po desni strani reke Soče, se vzpenjali in vzpenjali, paše  kar ni bilo konca. Končno se nam je nasmehnila sreča, da smo se začeli spuščati in se čez most podali na drugo stran in proti Tolminu, katerega smo že pustili za sabo. Kmalu pa smo ugotovili, da kavice ne bo, ker je bila pot veliko daljša, kot smo predvidevali, kajti zaradi gradnje ceste, je vse spremenjeno. Tako smo prispeli nazaj v Most na Soči in  izvedeli, da je železniška postaja oddaljena skoraj 2 km, smo pošteno pospešiti korak, da smo prišli na vlak. Tako smo lahko ta črni omamni opoj v miru popili komaj v Ljubljani.

Tako smo končali naš pohod malo drugače od planiranega, zato pa vemo že sedaj, kako in kje ga nadaljevati naslednjič, ko bo prišel pravi čas.

 

28.9.-29.9.2022                                                                                                         Nada Opravž

---

6.pohod ob polni luni na Špiček -

Na 6.pohod ob polni luni na Špiček 9.9., se ni odzval nihče.Ob 19 uri sva bile pri Kerinovem križu samo Urška in jaz.Zato sva jo namesto na Špiček, mahnile na Veliki vrh -Tolar.Bilo je lepo.

Lep pozdrav. Karmen Brudar

---

Pohod Navihancev na Nanos

                                              Nanos

Počitnice Navihancev so se končale in ponovno smo začeli s pohodi. Danes je to bil Nanos.

Zbrali smo se na običajnem mestu in se odpeljali do Razdrtega. Kmalu smo bili pripravljeni za pot.

Malo po cesti in potem v breg. Seveda se je pot vzpenjala kar resno, saj smo šli po strmi poti. Kmalu pa smo imeli nekaj klinov in tudi za popestritev par odsekov z jeklenico. Na  tem delu smo hitro pridobivali višino, a tudi napor je bil toliko večji. Premagali smo vse in sem se že videla v zavetju Vojkove koče-1240m, kajti veter nam ni nič prizanašal. Na vrhu pa nas je pričakala gosta megla in  ugotovili smo, da koče ni, ker so jo nekaj porušili in sedaj delajo novo. Tako smo posedli zunaj, pojedli svoje dobrote in se brez ovinkarjenja podali nazaj in izbrali položno pot. Vzeli smo si še malo časa za ogled cerkvice Sv. Heronima in potem proti dolini.

Res je bila pot nazaj daljša, je pa vsaj zame bila precej manj naporna. Za hitro vrnitev domov pa sta  poskrbela hladen veter in megla na vrhu.

 

Nada Opravž

---

Vajnež, Potoški Stol in Stol

Šli smo po nemarkirani poti iz Potoške planine mimo bivaka do grebenske poti iz Golice proti Stolu. Nato smo zavili po tej poti v smeri Stola. Vajnež je bil v megli prav tako Potoški Stol, zato se ob hudem vetru in dežju nanju nismo povzpeli. Proti Stolu se je vreme umirilo in na vrh Stola smo prišli v lepem vremenu. Po okrepčilu v koči smo se spustili v dolino oz. do Valvasorja jaz pa še naprej do Potoške planine po kombi. Veter in dež nam nista prišla do živega in smo se že doline posušili in zaključili izlet v dobrem razpoloženju.

Toni Hribar

---

Bovški Gamsovec

---

Učka

---

Družinski planinski tabor 2022 v Završnici

---

Pohod ob polni luni - JULIJ 2022

Nekaj utrinkov iz pohoda na Šentvi in Cirnik. Špiček ismo izpustili, smo bili ob18.50 bili pri spomeniku in je tako padalo, da smo se raje obrnili.

Urška

---

Pohod Navihancev na Špiček

V sredo 22.06.2022 smo šli navihanci iz Bizeljskega čez Gradišče

po Vidovi poti na Špiček, Vračali smo se preko Zagaja, Vrhovnice

nazaj na Bizeljsko. Prehodili smo 18 km.

---

Navihanci na Veliki planini

                                              Velika planina

 

Prebudila sem se v lepo zgodnje, sončno jutro in bila sem hitro pripravljena za na pot. Kratki postanek v Brežicah, bilo nas je ravno prav za tri avtomobile in že smo bili na poti proti Kamniku, oziroma proti Veliki planini.

Čas za preobuvanje in smo krenili. Po nekaj deset metrih smo z ceste zavili v gozd in se začeli vzpenjati. Kar nekaj časa smo hodili v varstvu gozda, tako da nas sonce ni preveč motilo.

Vztrajno smo pridobivali na višini in prav prijeten pogled mi je bil na Mali planini, kjer je že pisalo 1520m, še kavica je bila veliko boljša. Še nekaj časa in postanek pri Mariji Snežni, slikanje in naprej do Petrovega kota, kjer nas je čakala miza in klopi, da smo se posedli in jo obložili z dobrotami iz nahrbtnikov. Ja to je delo, ki se ga lotim resno in z veseljem. Potem pa naprej, Zeleni rob, slikanje s pastirjem, do razgledne točke, kjer smo si ogledali s pomočjo smerokazov bližnje in daljne vrhove in po robu nazaj proti Domžalski koči. Ni bilo potrebe, da jo bi obiskali, zato smo se začeli  počasi spuščati. Še kratek postanek za osvežitev in domov.

Velika planina je tudi z malo začetnico -  velika. Njene, za njo značilne hišice, čudovito modro nebo, vodne kotanje, krave, ki so se ne moteno pasle in vztrajno zvonile s svojimi zvonci, razno barvne rože, ki so dajale vonj sveže pobarvane narave, ki ti nehote ustavi korak, da jo občuduješ.

 Imam veliko slik, vendar ne vem katero naj izberem, vse so mi lepe, vse so mi nekako  prirasle k srcu in o vsaki bi lahko povedala veliko lepega, a ne gre.

Upam, da se bom še kdaj vrnila in občudovala vse kar Velika planina premore. Mogoče bom pa takrat imela lažjo izbiro.

 

     15.6.2022                                                                                                    Nada Opravž

 

---

Dan planincev v Bohinjski Bistrici

---

Bohorski slapovi

Torkarji smo se tokrat odpravili na ogled prva dva slapa (Bojanca in Pekel). Vreme je bilo lepo, narava čudovita tako da je krožna pot ostala v lepem spominu. Nekaj slikovnih utrinkov prilagamo.

 

---

Pečice grad Podsreda

Lep sončen dan čeprav je napoved kazala drugače. Iz Pečic smo se podali po gozdni poti do gradu Podsreda. V dobri družbi čas hitro mine. Na gradu smo se počinuli, tudi čas za kavico smo si vzeli. Vrnili smo se po drugi poti na izhodišče. 

---

Izlet na Golico

                                        Golica

 

Pozdravilo nas je lepo sončno jutro in že smo se peljali proti Karavankam. Promet na cesti je bil zmeren, zato smo kar hitro prišli v Javorniški rovt -975m.

Kavica za spodbudo in pot pod noge. Vzpenjajoča gozdna cesta nas je vodila proti našemu cilju, vmes pa nas je pričakal znak in nas je usmeril na pot čez travnik, ki se je bahal s prelepo belino narcis. Te so nas spremljale še naprej vse do vrha Golice -1835m in vedno več jih je bilo in lepših, kajti spodaj so bile poškodovane od toče. Res je menda najbolj pomemben mesec maj, kjer so ta pobočja skoraj prekrita z belimi dišečimi cvetovi.

Lep je tudi pogled na zahodne Karavanke in Julijske alpe s Triglavom, seveda smo poškilili tudi po avstrijski deželi, ampak ni tako lepa, kot naša. Pri koči smo si privoščili malico, se malo spočili in lepo počasi vrnili po spodnji poti nazaj.

Dolgo časa smo načrtovali ta pohod, pa je bila vedno neka višja sila, ki nam je prekrižala načrte, danes pa smo ga izpeljali, napasli svoje učke in napolnili dušo.

Nada Opravž

 

 

---

Ob polni luni na Šentvid

Kljub napovedi slabega vremena se nas je zbralo 5 pogumnih na 30 pohodu, ki se nismo ustrasili dežja, ki ga pa na koncu ni bilo.

Urška

---

Ob polni luni na Špiček - april 2022

Ob 1 pohodu nas je bilo 7, vodil je Marko Gramc.Veter pihal noro. V vsakem primeru bilo lepo. 

Urška

---

Bohor malo drugače

V nedeljo, 10. aprila smo v okviru Odseka za varstvo gorske narave izvedli naravovarstveni izlet »Bohor malo drugače«. In res je bilo drugače -  za to je poskrbelo že vreme s spomladansko pošiljko snega. Sneg je v glavnem prekril vse rožice, mi smo se pa bolj posvetili gozdu in drevesom. Seznanili smo se z zgodovino gospodarjenja v bohorskih gozdovih in načinom gospodarjenja danes, ponovili botanične razlike med jelko in smreko ter osvojili Debeli vrh – enega izmed 4 najznačilnejših vrhov tega pogorja. Ugotovili smo, da je prav malo naših planincev že obiskalo ta vrh. Po gozdnih vlakah smo prišli na severno pobočje, ki nam je ponudilo čudovite razglede po Kozjanskem ter vse do Uršlje gore in Savinjskih Alp. Zaradi razmočenega in spolzkega terena smo opustili idejo, da bi pot nadaljevali po divji lovski stezi in raje izbrali bolj udobno varianto. Po Adamus cesti smo se vrnili na Brest ter osvojili še travnati vrh Oslice, kjer smo si privoščili odlično malico s čemaževim in jetrnim namazom. Lovsko stezo bomo prehodili poleti in se udeležili tudi grabljenja odkosa na zavarovanih travnikih Oslice.

 

Mojca Bogovič

---

Pohod po pliskini poti

Izlet na Kras – Pliskina pot – Štanjel – Avber

V sredo 06.04.2022 smo se Navihanci (bilo nas je 11) odpravili raziskovat Kras. 
Naš prvi cilj je bila Pliskovica, kraj od koder smo se odpravili po Pliskini poti.

V središču vasi Pliskovica se začenja zanimiva krožna pot, ki jo označuje v kamen vklesana ovčka, simbol te kraške vasi. Te posebne oznake vodijo na kraško gmajno, mimo neskončnih suhih kamnitih zidov, ki so jih gradili domačini, ko so kamniti svet spreminjali v travnike, pašnike in njive. S pomočjo informativnih tabel smo ob poti spoznavali posebnosti kraške gmajne, se poučili o tu živečih pticah in izvedeli, čemu so nekoč služili kali in lokve  ter zakaj so pomembni še danes. Pot je resnično poučna, dolga je 6 km, hkrati pa ponuja prijeten sprehod po kraški pokrajini.

Po opravljeni poti in zasluženem počitku smo se odpravili do Štanjela. Srednjeveška vasica je biser kraške arhitekture in kulture.
Štanjel, ki je eno najstarejših naselij na Krasu, najprej očara s svojo edinstveno veduto. Na griču Turn se slikovito razprostira terasasto grajena vas, ki privablja pogled s svojimi znamenitimi stavbami. Grajski kompleks, obrambni stolpi, cerkev sv. Danijela z limonastim zvonikom, v gručo stisnjene hiše in Ferrarijev vrt so najbolj prepoznavna stavbna dediščina starega naselja, ki že tisočletja spreminja svojo podobo in hkrati ohranja resnično dušo Krasa. Vas, ki je ime dobila po zavetniku cerkve, svetem Danijelu, je v mnogih pogledih edinstven kulturni spomenik.
V času med svetovnima vojnama je Štanjelu vtisnil svoj pečat arhitekt in tedanji župan Maks Fabiani.. Med pomembnejša Fabianijeva dela v Štanjelu sodita tudi obnova Ferrarijeve vile in zasnova Ferrarijevega vrta s parkom, ki v Sloveniji velja za najpomembnejšo parkovno ureditev iz časa med obema vojnama.
Po ogledu Štanjela pa smo se odpeljali še do vasice Avber, kjer smo se v kmečkem turizmu okrepčali z dobro joto in teranom. 

To je bil dan za vsega po malo…za dušo in telo.

Vera Polak

 

 

 

---

Brežiška planinska pot

Na lep spomladanski dan smo se podali na Brežiško planinsko pot, starejši in mlajši, nekateri prvič, mnogi pa bog ve kolikokrat. Bilo je obilo dobre volje, poskrbljeno za jedačo in pijačo.
 Ivan Rožman

---

Pohod Navihancev Laško - Malič - Šmohor

Pohod Navihancev Laško – Malič – Šmohor

V sredo 30.03.2022 se nas je skupina 9 navihancev podala z vlakom do Laškega.
Od tu pa smo potem krenili proti Šmohorju. Seveda pa smo imeli namen tudi 
obiskati Malič, ki ima zelo prijazno ime, pa zelo strm vzpon, tako da smo ga
preimenovali v Strmič. Prijetno utrujeni smo se pri anteni odpočili, nato pa šli
proti Šmohorju. Ker smo bili za malico še prehitri, smo odšli še naprej proti Kalu.
Vračali smo se po isti poti nazaj v Laško. Na poti smo bili 7 ur.

Mija Novak
 

 

 

---

Tradicionalna čistilna akcija

Kot vsako leto spomladi je bila tudi letos organizirana čistilna akcija, ki sta jo organizirala odsek markacistov in odsek za varstvo gorske narave planinskega društva Brežice. Akciji so se pridružili tudi mladi planinci iz osnovnih šol občine Brežice in očistili poti v svoji okolici.

Zbrali smo se na Čatežu ob Savi. Bilo nas je 13 udeležencev. Razdelili smo se v tri skupine. Očistilo smo Brežiško planinsko pot. Nekateri markacisti so večje posege opravili že prej. Zaključek je bil pri Tomšetovih na kmečkem turizmu v Globočicah. Tam smo tudi malo analizirali potek naše akcije. Vsem udeležencem hvala za pomoč.

Olga Kržan

---

Boč

V nedeljo, 20. 3. 2022, smo se po dolgem času odpravili na planinski izlet z avtobusom. Zbralo se nas je kar 42. Z avtobusom smo šli do Zg.Poljčan, od koder smo se povzpeli nekateri do koče, večina pa kar direktno na vrh Boča, na 979m. Na vrhu smo splezali še na vrh stolpa, da smo prišli do 1000m. Po krožnem spustu smo imeli daljši postanek pri Koči na Boču, kjer smo pomalicali in se naigrali. Vreme smo imeli ves čas sončno, mestoma vetrovno, ampak še zmeraj čudovito. Priložnost smo imeli tudi občudovati velikonočnico v vsem svojem sijaju. Mimo Koče Velikonočnice smo se po položni poti spustili v dolino Kostrivnice, kjer nas je čakal avtobus za domov. Za nami je res nepozaben dan. Tudi družba je bila krasna. Komaj čakamo na naslednji izlet! 

---

Janče

Pripeljali smo se z vlakom do Litije, prehodili slabih 18 kilometrov in se odpeljali z vlakom iz Jevnice. Vreme je bilo čudovito za hojo, za fotografijo pa sploh ne. Ivan Rožman

---

Na Planino za dan žena

Na Planino za Dan žena. Marjanovo idejo smo z navdušenjem sprejeli vsi. Naši moški pohodniki so nas prijetno presenetili s šopkom znanilk pomladi ,mačicami. Skromno a tako prisrčno.Prijetno druženje na Izletniški kmetiji je kar prehitro minilo. Vesela in nasmejana družba se je poslovila od Planine s himno torkarjev kot je to običaj.

Milena Hočevar

---

Pustni torek

 

Na pustni torek smo se kot je to v navadi zbrali na Osredku pri Ivkotu. Medtem,ko smo imeli pohod nam je Marjan pripravil malico. Po malici pa so nekateri pohodniki izginili. Naenkrat so nas obiskale različne maškare. Rajanje se je zavleklo v popoldanske ure. Preganjali smo zimo. Smo jo tudi pregnali???

Milena Hočevar

---

Bohor - ogled Jarice

Naredil se je lep dan. Po noči je deževalo in v hribi je padel frišni sneg. Vseeno smo se odpravili na Bohor da bi občudovali Jarico. Odpeljali smo se do Jablanc in po »klasiki« do koče na Bohorju in na to na Koprivnik. Čeprav je bilo zasneženo smo uspeli videt posamične znake pomladi in tudi občudovati posamične primerke Jarice. Vreme je bilo lepo zato smo se zadržali pri koči ter se okrepčali dobrotam prijazne oskrbnice koče na Bohorju.

---

Pohod Navihancev Rimske Toplice - Sevnica

Pohod Navihancev – 02.03.2022

 

Zbrali smo se na železniški postaji v Brežicah in se odpeljali do Rimskih Toplic, od tu pa pot pod noge, pa proti Lokavcu.

Pot nas je potem vodila na Lovrenc, kjer smo imeli krajši postanek. Pot smo nadaljevali do sv. Jošta in na to na Lisco.

Po okrepčilu na Lisci smo se po poti Čez Zajčjo goro spustili do Sevnice. 

Na poti smo bili 8 ur in smo prehodili okrog 25 km.

 

Vera Polak

 

---

Pohod navihancev - Jovsi

---

Celjska koča - Tovsti vrh

    

     

                              

                                     

                                 

                                         Tovsti vrh in Celjska koča

 

  Danes smo se z vlakom odpeljali do Celja, kjer se je začel naš pohod.

Kmalu smo zapustili mesto in pot nas je peljala do gradu, kjer še vedno kaže svoje mogočno obzidje. Po kratkem ogledu smo krenili naprej in kmalu prišli v gozd. Pot se je  vztrajno  vzpenjala in grad je ostajal vedno nižje in kmalu ga je zakrilo hribovje. Po nekaj postankih smo prečkali cesto, ki vodi do koče, mi pa smo nadaljevali po gozdni poti naprej in že je bil pred nami zadnji vzpon, to je Tovsti vrh 834 m. Hitro smo poiskali žig in se spustili z vrha, kajti veter nam ni nič prizanašal. Pri spustu  smo odkrili eno lepo sončno jasico, kjer pa je bila zraven poslopja še miza in klopce tako, da smo po malici kar obsedeli in se  še malo nastavljali prijetnim sončnim žarkom, toda vse ima svoj čas, zato smo morali naprej. Malo čez gozd, malo čez vasi in že smo se približali Laškem. Še en kratki postanek in čez Savinjo proti železniški postaji.

  Malo smo morali še pohiteti, kajti prometnik je že napovedal vlak, ki nas je odpeljal proti Brežicam.

 

    9.2.2022                                                                                                                     Nada Opravž

                                       

 

---

Jatna nad Radečami

V hribovju nad Radečami je kar nekaj lepote in zanimivosti. Poleg krasnih razgledov na Dolenjsko in Posavje se ponašajo z najdebelejšim drevesom v Sloveniji, ki je hkrati največji kostanj. Na domačiji s tem Gašperjevim kostanjem delajo iz njegovih plodov unikatno žganico kostanjevec. Najvišja točka našega izleta je bila Jatna z 862 m. Dendrološkega spomenika mutirane Jeračeve smreke nismo našli, ker smo jo iskali iz napačne smeri, a tako bomo imeli še razlog več, da še kdaj obiščemo ta košček Posavja. Tura iz Močilnega preko Kladja do vrha Jatne in nazaj je trajala 5 ur.

---

Cirnik 02.02.2022

Fit frajlice so v decembru okrasile bivak na Cirniku »Pri veseli Micki«, Navihanci pa smo 02.02.pobrali okraske in se lepo imeli. Vodnica Mija je šla vsa nesrečna z napol praznim nahrbtnikom na Cirnik, je pa bil ob vrnitvi nahrbtnik poln okraskov, ki bodo tako pri njej počakali do decembra.

 

---

Dobrča

Nekaj utrinkov z vzpona na Dobrčo 1634 m in Šentanski vrh 1635 m in okrepčila pri koči na Dobrči 1478 m. Skupino štirih planincev sta vodila Toni Hribar in Marko Gramc vodniški kandidat. Bilo je izredno lepo ob prijetni družbi.  Ivan Rožman
 

---

Pohod Navihancev na Ostrež

Pohod Navihancev na Ostrež

Tokratni cilj Navihancev je bil Ostrež, 856 m visok hrib v Posavskem hribovju.                                                                                                                                          Iz Brežic se nas je 9 udeležencev pohoda odpeljalo z avtomobili do vasi Polšnik.                                                                                                                                      Od tu smo se po lepo označeni poti podali na pohod "Od cerkvice do cerkvice".                                                                                                                                        Naš prvi cilj je bil Ostrež, na katerem se nahaja cerkev sv. Katarina, kjer je žig                                                                                                                                          Zasavske planinske poti. Od tu smo se spustili v dolino in spet povzpeli na  Preveški hrib,                                                                                                                         ki je najvišji vrh v občini Litija (873 m) od tu do cerkvice Sv. Luka in Sv. Jožefa -                                                                                                                                       Stranski vrh in do cerkvice Sv. Jurija na Glinjeku nazaj do vasi Polšnik. Hodili smo 5 ur.

Po pohodu smo se vsi udeleženci strinjali, da živimo v zares lepi deželi                                                                                                                                                    obiskali smo kraje, v katerih še nobeden od nas ni bil.

 

Vera Polak                                                                                                                          

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

                                                                                                                                                                                                                                                                                      

 

 

 

---

Navihanci praznujejo

Navihanci praznujejo

 

 Zbrali smo se pri naši vodnici Miji in se v lepem sončnem jutru podali na pot proti Pišecam.

 V prijetnem klepetu smo prišli do vasi Blatno in se vztrajno vzpenjali čez Silovec na obrobje Orlice. Pot je bila snežena in izpod bele odeje je sramežljivo kukal teloh.  Po kratkem oddihu smo se spustili malo navzdol čez gozd in ponovno prispeli na drugi konec Silovca. Kmalu se nam je začel sramežljivo prikazovati zvonik sromeljske cerkve, ki je pa nismo obiskali, ampak smo jo občudovali z sosednjega brega, kako ponosno stoji na svoji vzpetini, dopolnjuje pa jo stara osnovna šola. Pot se je začela spuščati in ponovno smo prišli v Curnovec. Vedeli smo, da imamo samo še en vzpon in potem pride tisto najlepše malica, počitek in torta, za katero smo garali celo leto. Kljub vsem težavam in okužbam smo mi opravili 29 pohodov, čeprav smo jih imeli v načrtu manj.

 Za torto je bil zadolžen Đoko - tako je določil žreb, za dodano vrednost pa je priskrbel še malico, naša vodnica pa za prostor in da je bila malica topla.

Posladkali smo se še s torto, nazdravili naši vztrajnosti in v prijetnem klepetu in družbi, bi kmalu pozabili, da moramo domov.

Tako je minilo naše praznovanje tretjega rojstnega dneva.

 

 

Nada Opravž                                                           12.1.2022

 

 

 

 

 

---

Pohod Navihancev na Veliki Cirnik

  Pohod na Veliki Cirnik

 Danes smo se zbrali na Čatežu, se okrepili s kalorijami in že smo se podali na pot.

 Malo smo skrenili z glavne poti ki vodi na Šentvid in nadaljevali proti Cirniku.  Ob pogovoru o sto in eni stvari smo prišli do vrha in naši glavni mojstri so  zakurili ogenj in že se je pekel jeger. Naenkrat je bila miza polna in nesrečnik ne ve kaj bi vzel, ker je vse  dobro, a prostora ni več. Naša vodnica Mija nam je še povedala, da smo izpolnili naš plan pohodov, seveda smo morali na to nazdraviti, saj ni bilo vedno lahko izpeljat pohod, ker se še vedno rine ta gospa Corana med nas. Seveda smo nazdravili tudi današnji slavljenki Brigiti in  še vsem ostalim, ki so rojeni v drugi polovici leta. Ogenj je pogorel, mi smo pospravili in se spustili proti domu.

  Pred nami pa je že nov seznam pohodov in upamo, da bomo tudi naslednje leto tako uspešni.

             15.12.2021                                                                                   Nada Opravž

---

Pohod Navihancev po 4. etapi Julijane

                                                            Julijana - četrta etapa

 

  Bilo je  zgodnje jutro in mi smo se že peljali z vlakom proti Ljubljani in naš cilj – Begunje na Gorenjskem.

Čas je bil na naši strani in kar hitro smo prišli do Avsenikovega muzeja. Glede na to, smo si šli ogledat še ruševine gradu Kamen. Zgradili so ga v 12. st grofje Ortenburški, po njihovem izumrtju pa so ga prevzeli grofje Celjski. Kmalu ga je odkupil Jurij Lamberg, ki ga je še povečal in pridobil ugled. Od tu je tudi znana ljudska pesem Pegan in Lambergar. V 18 st. pa je izgubil svojo obrambno funkcijo, počasi začel propadati in so ga lastniki opustili. Pravijo, da so okna in vrata uporabili za obnovo neke druge graščine, opeko iz strehe pa za župnijsko cerkev sv. Urha v Begunjah. Ruševine je začšitilo spomeniško varstvo, da si lahko vsaj predstavljamo, kako velik in mogočen je kraljeval na vrhu pečine. Po ogledu smo začeli slediti rumenim tablicam, ki so nas počasi, a zanesljivo vodile naprej. Pot je speljana delno po stranski cestah in tudi ob strugi Savi Dolinke. Prišli smo tudi do kampa Šobec, katerega lahko sedaj, ko je prazen vidiš v vsej veličini in lepi urejenosti. Še nekaj poti navkreber in potem proti Bledu. Tu se nam je tudi pot končala. Še slabih deset minut in že smo šli na avtobus in proti Ljubljani.

 Na postaji smo imeli časa le za čajček in pot  proti domu. Glede na kratek dan, smo se vozili v obe smeri v temi in bili prikrajšani še kakšen lep pogled.

                                                    

                                                      

---

Pohod Navihancev do Podsrede

---

Soriška planina in vrhovi nad njo

---

Naravovarstveni izlet v Dovžanovo sotesko

 

Naravovarstveni izlet v Dovžanovo sotesko

 

Dovžanova soteska se nahaja v osrednjem delu Karavank. V njej je edinstveno nahajališče okamnin iz mlajšega paleozoika (stari zemeljski vek). Sprehodili smo se skozi sotesko in spoznali bogato geološko dediščino, ki jo je razkrila gorska reka Tržiška Bistrica, ko je vrezovala strugo v pestro kamnito skladovnico.

Izleta se je iz PD Brežice udeležilo 9 planincev, v Tržiču pa so se nam pridružili še planinski prijatelji iz Tržiča: Janko, Malči in Štefan.Skozi sotesko nas je popeljal Janko in nam povedal veliko o znamenitostih le-te in o družini Born, ki je imela velik vpliv na razvoj kraja.

 

---

Stogi in Ogradi - 2.10.2021

Vodnik Matej Mlakar je na povezavi objavil nekaj utrinkov iz ture na Stoge in Ograde!

https://mepikrsko.si/stogi-in-ogradi/

 

---

Pohod Navihancev od Podbočja do Lurda

                                             Del  Jakobove poti

 

     Dobili smo se na običajnem mestu, se odpeljali do cerkve v Podbočju in » pot pod noge ».

   Zgodno jutro je kazalo začetek lepega dne in v dobri družbi smo kmalu zapustili glavno cesto in se umaknili na stransko pot. Klepet in ogled lepo urejenih domačij nas je tako prevzel, da smo prišli v Kostanjevico, kot da nas je kdo izstrelil.  Tu smo si za poživitev duše in duha vzeli čas za kavico in potem naprej proti Slinovcem, kjer se na brežičku razkazuje lepa romarska cerkev. Posnetek ali dva in že smo na poti.  Ustavili smo se v vasi Vodenice, malo posedeli na polkrožni klopci, katera je samevala in nas vabila na kratek počitek.  V naslednji vasi nas je prijazna gospa vprašala, če nam skuha kavo, ali  ponudi pijačo. Seveda smo se lepo zahvalili za prijaznost in odšli naprej. Da pa pot ne bi bila preveč enolična, nas je puščica usmerila v gozd  po poti, katero je že malo obdelal dež. Še malo navzdol in mimo hiše in že smo bili na stopnicah, katere so nas pripeljale v Lurd pri Šentjerneju. Cerkvica je bila odklenjena in smo si lahko ogledali njeno notranjost. Pripravili smo si mizo in klopi in ko  smo izpraznili nahrbtnike, je bilo kaj videti. Ni, da ni, bi rekli. No, rezultat tega pa je bil, da so bili potem veliko lažji.

Dobro podprti smo se odpravili nazaj. Malo smo izbirali drugo pot, drugače pa po tisti, ki smo jo že poznali. Prej pa ko smo se razšli, smo morali še pogasiti žejo in pregledati naše pametne naprave, ki so pokazale  cca 24 km prehojen poti, v dobrih 6 urah.

 

   22.9.2021                                                                                                       Nada Opravž

                                            

---

Pohod Navihancev po Trimčkovi poti - Kočevje

 

                                                                Kočevsko hribovje

Poletne počitnice so se končale in Navihance je pot zapeljala na kočevsko ozemlje. Za boljšo voljo smo si privoščili jutranjo kavico, počakali vodnika, ki je poskrbel za dodatno energijo s sveže pečenimi krofi in seveda je štart moral uspeti.

Pogumno smo se podali po  rahlo vzpenjajoči gozdni cesti in potem v gozd, proti Livoldskemu vrhu -994m. Mogoče ni videti veliko, ampak ga ni bilo nič za podcenjevat. Visoki kamni so zahtevali tudi pogon na vse štiri. Nagrajeni smo bili z lepim razgledom na Kočevje z okolico. Kratek oddih in naprej do ruševin gradu Fridrihštajn, kjer se je klaverno končala romanca med Veroniko Deseniško in Friderikom. Spustili smo se malo navzdol, da smo lahko ponovno pridobivali višino in osvojili Mestni vrh -1034m. Potem smo se resnično spustili do « koče pri jelenovem studencu« – 850m, se pošteno okrepčali in oddahnili, ter se vrnili na izhodišče.

Imeli smo lepo vreme, prijetnega vodnika in lepo speljano pot in seveda je ob vsem tem minil še en lep in prijeten dan.

 

 

            8.9.2021                                                                                             Nada Opravž

 

                                                               

                                                  

---

Družinski planinski tabor Laški Rovt

Letos smo imeli družinski planinski tabor od 10. do 16. julija 2021. Kampirali smo na tabornem prostoru Laški Rovt, ki leži v Triglavskem narodnem parku. Ob robu tabora teče potok, ki je bil ob vročih popoldnevih prava osvežitev. Vsak popoldan smo imeli tudi kopanje v Bohinjskem jezeru. Vseh skupaj nas je bilo 45 nadobudnih planincev (starosti od 11 mesecev - 81 let).

Vsak dan smo se odpravili na drug vrh, ponavadi smo se razdelili v dve težavnostni skupini. Obiskali smo Orožnovo kočo in Črno prst, Planino Suha in Rodico, Kosijev dom na Vojah in Koča na Pl.pri Jezeru, Korita Mostnice in Uskovnico, naredili pa smo tudi dolgi sprehod okrog Bohinjskega jezera in si ogledali Slap Savica. Ko smo imeli prosti dan, smo imeli zanimive olimpijske igre, ki so jih organizirali naši mladinci, pritegnil pa je tudi obisk vodnika iz PD Bohinjska Bistrica. Družbo sta nam delala dva štirinožca, Aki in Miki, sploh Mikija so vsi otroci oboževali. Imeli smo tudi pravi taborni ogenj. 

Zjutraj in zvečer smo se zbirali ob zastavi in naši himni, za naše želodčke je skrbela nepogrešljiva kuharica Marija. Z nami so bili vodniki Franci Kržan, Franci Petelinc, Mojca Šterk in Mija Novak. Ne bi šlo brez Olge Kržan, ki je skrbela za vso nabavo, in Marjana Rovana, ki je prevzel postavitev tabora. Vsem udeležencem hvala za dobro voljo in vso pozitivno energijo. Ustvarili smo veliko lepih spominov. Veselimo se že tabora naslednje leto! 

---

Kope-Črni vrh-Ribniška koča

Avtobusni izlet na Kope

Torkarji smo vsako leto nekajkrat organizirali celodnevni avtobusni izlet v hribe. Zaradi covid razmer že dolgo nismo bili nikjer, zato smo se toliko bolj razveselili povabila na Kope. Koroni smo pristrigli peruti in zgodilo se je…15. junija letos. Napolnili smo avtobus in se odpeljali  na Kope. Pri Lukovem domu smo se razdelili v dve skupini. Malo bolj hodni smo šli proti Ribniški koči. Vmes smo postali na Črnem vrhu, ki je najvišji vrh Pohorja /1543m/ in nudi prelepe razglede /Velika Kopa, Uršlja gora in zadaj Kamniške in Savinjske Alpe. / Pot nas je vodila mimo Petelinjega jezera,ki je nastalo zaradi potrebe po zasneževanju v zimskem času in naprej do Ribniške koče. Tam smo se malo okrepčali in vrnili do Lukovega doma, kjer so nam za nagrado postregli čudovite palačinke z gozdnimi sadeži. Ob naši poti smo videli veliko grmičevja borovnic, ki bodo seveda obrodile malo kasneje, konec julija.

Druga skupina pohodnikov se je podala od Grmovškovega doma proti Veliki Kopi mimo vlečnice Pungart do razglednega vrha in Male Kope, ki je tudi vpeta v smučišče Kope.

Pozno popoldne smo se prijetno utrujeni vrnili domov in vsak pri sebi vrteli prelepe slike iz narave, katere nam je danes ponudila.

Vida Tomše

---

Hrvaška - Dinara - Sinjal

Društveni izlet na najvišji vrh Hrvaške, 1831 m visoki Sinjal v Dinari. Zaradi megle, ga nismo videli, le pohodili smo ga.

---

Veliki vrh (Košuta) 2088m

---

Pohod Navihancev na Špiček

Navihanci na Špičku

 

  Danes smo izpeljali zadnji načrtovani pohod za prvo polovico tega leta.

Zbrali smo se pri Kerinovem spomeniku in se po cesti podali skozi orednji Osredek. Sveže  prijetno jutro je poskrbelo, da smo v med sebojnem pogovoru prišli do gozda in baje po novo markirani in očiščeni poti nadaljevali v smeri sv. Gor. Presenetila me je kapelica sredi gozda, kater res nisem tam pričakovala. Sam teren je bil malo moker, potoček »Dramlca« pa je bil nekaj časa na levi in spet na desni strani in morali smo ga tudi prečiti. Kmalu pa smo se začeli vzpenjati, a ker je sedaj vegetacija v polni rasti, sem morala biti zelo pozorna kam bom stopila, kajti videla nisem skoraj nič. Bila sem kar vesela, ko smo prišli na lepšo pot in do zapuščene kmetije Ulčnik. Od tu naprej sem pot že poznala, zato mi je bilo lepše hodit, a sonce je prispevalo svoj delež. Majica je bila vedno bolj mokra in ko smo prišli na vrh, sem se samo sesedla, tudi zvonček želja me ni pritegnil. Vzeli smo si nekaj časa za počitek in potem lepo po gozdni cesti do velike bukve. Tam smo imeli malico, nazdravili vsem  rojenim v prvi polovici leta in se temeljito odpočili. Zelo zgovorni smo se odpravili do izhodišča.

   Zaključek pa smo naredili pri Petrišiču, popili kavico in človek ne more verjet, še vedno je bilo dovolj teme za razgovor, kot tisti dve ženski, ki sta bili  10 let v zaporu..., smo bili.

 

 

 

 

     16.6.2021                                                                                             Nada Opravž

---

S predsednico PD Brežice po BPP

---

Pohod Navihancev na Krim in Kurešček

                                   Krim in Kurešček

 Danes nam je že jutro kazalo, da bo lep sončen dan. Odpeljali smo se do Rakitne, parkirali pri pokopališču in se pripravili za pohod.

Od samega začetka nas je med vejami pozdravljalo sonce, katerega smo po tako dolgem času bili vsi veseli. Ob klepetanju smo sledili markaciji, kajti še nihče od nas, ni šel po tej poti. Ni bilo težav in po rahlem spustu smo se začeli vzpenjati, zadnje pol ure pa kar intenzivno navzgor in že smo se znašli pred vojaškim objektom, kjer so nas table opozarjale, da gibanje povsod ni dovoljeno. Prišli smo do koče na Krimu - 1107m in se lepo počasi pripravili na malico. Sonce je sušilo preznojene majice, mi pa smo uživali v hrani in njegovi toploti. Po končanem »delu« smo si naročili še kavico in ga čisto po upokojeniško mahnili nazaj.

Kljub vsemu smo bili prehitri, zato smo šli še na Kurešček - 823m, kjer nas je ob prihodu z višine pozdravila lepa, prenovljena Marijina cerkev, prav tako tudi okolica in na vsakem vogalu je bil prav prijeten mir, tako da smo še sami med sabo bolj šepetali, kot pa normalno govorili. Nekaj fotk še za spomin in krenili smo proti domu.

Tako je naš pohod minil in zaključili smo ga v Brežicah pri Štefaniču, kajti ob žeji in misli na hladno pi...jačo , smo to brez težav izvedli.

 

 

2.6.2021                                                                                                Nada Opravž

---

Pohod Navihancev iz Hrastovelj....

                        Hrastovlje

 

 

  Naš današnji plan je bila Golica, a slabo vreme nas je preusmerilo na primorski konec. Tudi tu je bilo vreme podobno, ampak smo se kljub vsemu odločili, da gremo na pot.

Hrastovlje, začetek poti in pogumno čez cesto na makadam in po markirani poti  v breg.Ta se je nekaj časa zložno dvigala, nato pa se je začela kar strmo vzpenjala po pobočju. Glede na zibajoče in mokro kamenje pod nogami, ki je bilo na določenih mestih pomešano z blatom, ki so ga naredili majhni potočki, previdnost ni bila odveč. Prišli smo na vrh Lačne -  451m, kjer je tudi razgledni stolp, vendar med nami ni bilo kandidata, ki se bi povzpel nanj. Nadalnjo  pot proti gručastemu naselju Kubed, so nam polepšale  divje orhideje, potonke in šparglji. V samem naselju pa se je bahal visok obrambni stolp, ki je sedaj spremenjen v zvonik, čeprav  je odmaknjen od cerkve sv. Florjana.

Namenili smo se v drugo vasico - sveti Anton, a smo prišli na glavno cesto in ker je bil gost promet in dež, smo se raje obrnili in kmalu zavili na planinsko pot, ki nas je pripeljala v drugi del zaselka Kubed. Prišli smo do oštarije, čeprav še niso bili odprti, so nam dovolili, da imamo lahko malico na njihovi terasi, zato smo še poskusili njihov Refošk in gospa nam je skuhala še kavo. Okrepčani smo se odpravili proti Hrastovljam in večino poti so nas spremljali oljčni nasadi in vinogradi. Po slabi uri hoje, pa se je izza obzidja že razkazovala  cerkev sv.Trojice, katera slovi po znameniti poslikavi »Mrtvaški ples«.

 Hitro smo izkoristili priložnost za suha oblačila in obutev in se dobre volje odpeljali proti domu. Res ne uspe vsakemu, da gre na Gorenjsko in potem hodi po Primorski, nam pa to je, mogoče pa naše ime tudi ni tako »mimo«.

 

          19.5.2021                                                                                             Nada Opravž

 

---

Pohod Navihancev po 3. etapi Julijane

Julijana 3. etapa -  Jesenice - Begunje na Gorenjskem

 

Z vlakom do Ljubljane in z avtobusom do Jesenic je pot minila v živahnem klepetu, potem še jutranja kavica za poživitev in že smo bili na poti ene od etap Julijane.

Spremljali smo rumene tablice, ki so nas usmerjale med ulicami skozi novejši in starejši del mesta, med travniki in pašniki, naselji in nas tako pripeljale do cilja. Dežela Gorenjska je sicer še nekoliko hladnejša od nas, vendar lepa, kajti polna je tistega spomladanskega cvetja, ki si pri nas pripravlja že  poslavlja.Med ostalim  nas je pot peljali tudi čez Kavčke, sedaj pregrajene z visokim betonskim jezom hidroelektrarne Moste. Pot se je nadaljevala skozi Žirovnico do Rodin, kjer je v bližini kar nekaj znamenitih slovenskih imen, kot Čop, Prešeren in znano območje po čebelarstvu. Zato smo si ogledali še rekonstrukcijo čebelnjaka Antona Janše, si privoščili malico in po kratkem počitku nadaljevali pot.  Ustavili smo se še pri hiši, kjer se je rodil  Fran Seleški Finžgar. Bil je zelo nadarjen in prepričan, da bo kot duhovnik lahko naredil največ dobrega. Povsod, kjer je služboval je pustil močne socialne, gospodarske in kulturne sledi.

Ustavili smo se še pri  hiši kjer se je rodil Janez Jalen. Tudi on je zapustil kot pisatelj in dramatik veliko del. Ogledali smo si lahko tudi notranjost, kamor nas je povabil njegov prijazni  pra nečak. Lepo ohranjena črna kuhinja, soba z obsežnimi njegovimi deli in krušno pečjo in pa štiblc, kjer je bila njegova pisarna, knjižnica in kotiček, kjer so nastajale njegove mojstrovine.

 Po gozdni stezici smo kar padli vsredišče naselja, ki slovi po Slavku Avseniku. Seveda pa se ne more skriti znamenita tovarna Elan, nekdaj sinonim za kakovostne smuči. Kakor naročeno, je že čakal avtobus in ker smo imeli časa dovolj smo se odpeljali v Radovljico, si ogledali staro mestno jedro, seveda na trgu malo posedeli ob ... in se odpeljali proti Ljubljani, oziroma Brežicam.

Ob debati vsega videnega nam je čas minil neverjetno hitro. Mislim, da bomo še prišli, kajti na nas  čaka še kar nekaj etap.

 

          5.5.2021                                                                                                  Nada Opravž

---

Pohod Navihancev na Cirnik

---

Pohod Navihancev na Planino

---

24 ur Cirnika

24. aprila je Alojz Mlakar začel s podvigom, v katerem se je želel v 24 urah vsaj 20x povzpeti na Cirnik, ki se dviguje za njegovim domov v Dobenem. Do 7. ure naslednji dan mu je uspelo 24x. Kako izjemno dobro je pripravljen, pove dejstvo, da je bil zadnji vzpon za 7 minut hitrejši kot prvi. 

---

Čsitilna akcija

26.marca 2021 smo imeli čistilno akcijo na naši planinski poti od Čateža na Žejno, to je opravila ena skupina. Druga skupina planincev pa je očistila pot od čateža do Mrzlave vasi in nazaj krožno na Čatež. Opažam, da je vsako leto manj smeti. Zelo vzpodbudno, bravo pohodniki, kar tako naprej.Nekaj utrikov je zabeležila Karmen. 

 Olga Kržan

---

Pohod Navihancev na Rudnico

                                   Rudnica - stolp zdravja in veselja

Pohod Navihancev se je začel z jutranjo kavico in tako je bil sicer lep dan, še lepši. Odpeljali smo se v Podčetrtek, kjer je bilo izhodišče pohoda.

Pot se je rahlo vzpenjala in polni energije smo že prispeli do gradu, ogled ni bil možen, zato smo šli kar naprej proti zavetišču Šmarnica, kjer smo si privoščili kratek postanek. Občudovali smo  bližnje in dalnje hribovje, dolino, naselja in nadaljevali proti Rudnici, oziroma Silavcu na 622m višine. Kmalu smo zagledali stolp, ki se je v soncu svetil, kot da je narejen iz neke žlahtne kovine. Še nekaj korakov in prisopihali  smo na vrh. Nekateri so se povzpeli nanj, drugi pa smo uživali na klopcah. Po napolnjenih baterijah smo nadaljevali pot proti Albinovemu počivališču na Plešivcu-686m. Privoščili smo si malico in oddih in potem se z dobrim občutkom odpravili navzdol, do lepega lovskega bivaka, kjer so pa nas spet vabile obsijane klopi. Izkoristili smo jih samo za par minut in že smo šli proti koči pri čarovnici, ki je pa na srečo ni bilo doma in smo pot kar nadaljevali. Še ogled samostana v Olimju in pred nami je bila zadnja etapa.

V prijetnem klepetu smo prišli v Podčetrtek in bila sem zadovoljna, ker sem po 18 km hoje porabila čez 1000 kcal.

 

24.3.2021                                                                                                      Nada Opravž

---

Pohod Navihancev na Janče

Pohod Navihancev na Janče (794 mnv)

V sredo 10.03.2021 smo Navihanci imeli pohod na Janče. Zbrali smo se na železniški postaji in se z vlakom odpeljali do Litije.

Od tu pa po lepi poti skozi gozd, travnike in vasi z zanimivimi imeni- Mala Štanga, Velika Štanga, Tuji grm do vrha Janč. Hodili smo 3 ure in pol,

med hojo pa opazovali naravo in prve pomladanske cvetice. Na vrhu smo, kot običajno imeli obilno malico. Zadišala nam je tudi kava,ker pa je

bil dom zaprt, smo morali na to poživilo počakati do Jevnice. Ker je bil pohod na Dan mučenikov, smo pri domu obdarile naša dva mučenika,

pa tudi na Akija nismo pozabile. Z vrha smo se spustili do železniške postaje v Jevnici, kamor smo prispeli v slabi

uri in pol. Veseli in zadovoljni, saj je bil za nami še en lep pohod, smo se z vlakom vrnili v Brežice.

Vera Polak

 

 

 

---

Pohod na Krim 06.03.2021

Pohod na Krim 06.03.2021

 

Po včerajšnjem dežju smo se prebudili v lep dan. Ker je Obalno-kraška regije nedostopna sta se vodnici Sara in Mija odločili, da kljub temu ne bomo doma. Kako sta imeli prav. Kmalu po startu iz Brežic nas je pozdravilo sonce. Zapeljali smo se v Iški Vintgar in se povzpeli na Krim.  Spremljali so nas sonce, sneg in jasno nebo,le veter na vrhu nas je kmalu usmeril v dolino. Hvala vodnicama za odlično vodenje.

Milena Hočevar

 

 

---

Občni zbor PD Brežice 2021 na Cirniku

Nekaj utrinkov iz občnega zbora PD Brežice 2021 sta zbrala Meho Tokić in Ivan Rožman! 

---

Pohod Navihancev na Zasavsko sveto goro

                              Zasavska sv. Gora in GEOSS

Po dolgem času lahko na vlak in do postaje Sava, potem pa smo zakorakali v hrib.

 Kmalu je bila megla daleč pod nami, mi pa v živahnem pogovoru in lepem sončnem dnevu smo ne vede prišli do vasi Tirna in še nekaj metrov in že smo si privoščili majhen postanek, malo okrepčila in  nadaljevali smo pot. Na dalnjem hribu se nam je že dobrikala Marijina cerkev. Ob pogovoru in dobri volji smo se ji vedno bolj približevali in že smo prišli do zanimive omarice, v kateri je bil brivski aparat, glavnik, zobna ščetka, fen, kozarec in spodaj en del cevi za vodo, zgoraj pa napis: na Sveto goro pridi urejen. Privoščili smo si malico, še malo posedeli, si ogledali cerkev z okolico, zasnežene Savinjske alpe in že smo bili na poti proti Geossu. Počasi a vztrajno smo se spuščali, občudovali teloh, lapuh in plučnik, še nekaj asfalta in že smo bili v vasi Slivna. Tam so me prevzeli zanimivi leseni izdelki, smerokaz in star panj, ki je predstavljal strica s fajfo in nudil dom čebelam. Prišli smo do geometričnega središča, kjer so nas vabile prazne klopce. Seveda smo izkoristili ponujeno, se odžejali in še na hitro nazdravili novi upokojenki in odšli naprej proti Kresnicam.

Imeli smo lepo vreme, prijeten dan in še srečo z vlakom, samo malo smo se zdihali in že je prišel. Malo smo še predebatirali prehojeno pot, naredili načrt za naslednji pohod in že smo bili v Brežicah.

 

 

24.2.2021                                                                                                      Nada Opravž

---

Bivak na Cirniku

Bivak na Cirniku je okrašen - čudežno.

---

70 let društva in 20 let bivaka

Ob 70-letnici PD Brežice in 20-letnici bivaka na Velikem Cirniku smo člani društva odločili, da bomo obnovili mize pred bivakom. Dela je bilo ogromno. Les je bilo treba na žagi razžagati in ga pripeljati na Veliki Cirnik, kar je bilo zahtevno logistično in fizično opravilo. Vmes nam jo je zagodel še virus, zaradi katerega je bila odrejena omejitev zbiranja več oseb na kupu. Ampak »kjer je volja, tam je pot« in tako smo s skupnimi močmi uspeli realizirati naš načrt. Piknik prostor pred bivakom je bogatejši za tri nove mize. Hvala vsem sodelujočim, da smo skupnimi močmi realizirali naš plan. Upamo tudi, da se bo virus umiril in da se kmalu spet v večjem številu udeležimo piknika na vrhu Velikega Cirnika.

---

Na Cirnik ob 70. obletnici društva

---

Pohod Navihancev po nasipu Save

                                                     Po nasipu do Adrenaline

 

Navihanci smo si za danes izbrali pot po nasipu do Krškega. Dež in slaba napoved za nas ni ovira. Vsak svoj dežnik, nahrbtnik na rame in že smo bili nared za odhod.

Sava nam je med potjo razkazovale svoje imetje, ki je lenobno plavalo na njeni gladini. Ni bilo samo vejevje, lahko si bi izbral tudi kakšno žogo, staro gumo, ali pa kakšno barvno plastenko. Nas to ni preveč motili, ker smo bili zelo zgovorni. Obdelali smo zelo različne teme in kot bi mignil, smo prišli do zapornic. Kam pa sedaj? Nič suhega, nikjer strehe, kjer si bi privoščili malico, da pa gremo kar nazaj, se pa tudi ne spodobi, kajti stvari v nahrbtniku je potrebno porabiti. Odšli smo do Adrenaline in tam so bili tako prijazni, da so nas sprejeli, postegli z malico, ki pa smo jo dopolnili z našimi dobrotami, za konec pa še pika na i -  kavica. Okrepčani smo se odpravili nazaj in kakor da smo bili še bolj zgovorni kot prej.  Malo smo še postali ob labodji družini, ker pa se niso dobro počutili glede na našo bližino, so odplavali nazaj proti toku. Mi smo pa malo skrenili v levo in se tako vračali čez Vrbino in pod gradom nazaj na izhodišče.

Tudi  dež ima svoj čar, če kdo ne verjame naj poskusi, jaz sem že drugič prehodila to pot z dežnikom in če bo tako naneslo, bom še tretjič.

 

   7.10.2020                                                                                                      Nada  Opravž

                       

---

Pohod na Rudnico pri Podčetrtku

 

                              Podčetrtek – stolp zdravja in veselja

 

Lepo sončno jutro je privabilo dvanajst pohodnikov. Nekaj zelo mladih, nekaj mladih in nekaj malo manj. Jaz ne vem točno v katero skupino se bi uvrstila, spraševala pa tudi nisem, mogoče mi  odgovor ne bi bil všeč.

Odpeljali smo se še naprej od Podčetrtka, parkirali in se pripravili za na pot. Vodnik Franci nas je najprej vodil do gradu in potem  proti zavetišču Šmarnica na Mali Rudnici, kjer smo imeli  malico. Nudil pa se nam je prekrasen razgled na Boč, poseljene hribčke pod njim in Donačko z okolico. Po občudovanju pokrajine, pa smo šli naprej proti stolpu ZDRAVJA IN VESELJA. Zadnja ploščad meri 35,5m in občutek imaš, kot da si malo preveč pogledal v kozarček. Pri povratku sem naštela  cca 170 stopnic. Malo smo se še martinčkali na soncu, potem pa po drugi poti nazaj vse do odcepa za grad in tako se je naša krožna pot zaključila.

Opravili smo  en lep nedeljski pohod, ki nas je napolnil z zdravjem in veseljem.

 

4.10.2020                                                                                             Nada Opravž

---

Pohod Navihancev na Trdinov vrh

                                                      Na Trdinov vrh s Pendirjevke

Oblačno in rahlo deževno jutro ni bilo nič kaj obetajoče za pohod, a Navihanci ne odnehamo kar zlepa in tako se nas je osem hrabrih podalo na pot.

Hitro smo prispeli v Šentjernej, nato pa proti vasici Cerov log, mimo kamnoloma na makedam in še dobrih 15 min. in že smo prišli do izhodišča. Na mostiček in že  smo prečili živahen potoček Pendirjevko. Odločili smo se, da gremo po strmi, a krajši poti do Miklavža. Res je krajša, vendar strma, kot da smo zašli v visokogorje. Pošteno prepoteni smo prispeli do Miklavža, žal pa je bil danes zaprt in tako smo po kratkem oddihu odšli naprej proti Trdinovem vrhu. Pot je bila še vedno strma in pri sv.Jeri smo morali malo okrepiti svoje počutje, na srečo pa se v nahrbtniku najde veliko različnih okrepčil. Vreme je bilo enkrat oblačno, spet svetlejše, tudi sonce se je pokazalo in čez nekaj minut bi človek pričakoval že dež. Glede na to, smo se kar na hitro spustili proti Gospodični. Nekaj poti na začetku spusta je bilo kar zehtevno, potem pa smo se kar hitro spuščali in prišli do svoje malice. Miza polna dobrot in človek ne ve, po čem bi posegel, na koncu še kavica in bili smo nared za odhod. Če pa si že pri Gospodični, seveda ne moreš mimo izvira, ne da bi se umil.Takoj je nastala vrsta in nekateri smo se ponovno postavili na konec vrste tako, da smo lahko umivanje ponovili. Za enkrat še ni nič videti, pa saj  tableta tudi takoj ne pomaga, pustimo se presenetiti. Zadovoljni in z različnimi komentarji smo prihajali proti Krvavemu kamnu. Srečali smo še veliko skupino upokojencev, katere je pripeljal gor avtobus in so se nasmejani in zelo zgovorni podali proti Gospodični. Mi pa smo kmalu skrenili desno, prečkali našo jutranjo pot in se začeli spuščati čez lep smrekov gozd proti dolini. Pot je bila dolga kar dve uri, a smo kar dobro opravili z njo. Za trenutek smo se še ustavili pri obeležju partizanske bolnišnice Kira in čez čas  odstranili še padlo drevo s poti. Ko smo zaključili našo osmico, smo se ustavili še pri malem izviru – Minutnik, kjer priteka voda v različnih časovnih intervalih in je edini na Dolenjskem.

Tako je bil naš pohod srečno končan, kajti kmalu po prihodu domov, je bila tam ploha. Mogoče pa le imamo kaj veze tam zgoraj, kdo ve.

 

     23.9.2020                                                                                                           Nada Opravž

---

Orešje

Torkarji smo si za tokratni pohod izbrali okolico Bizeljskega. Izhodišče pohoda je bil Bizeljski grad. Lep sončen dan in čudoviti razgledi so nas hitro pripeljali na najvišjo točko tega pohoda od koder je bil lep razgled na Donačko goro in Boč. Po kratkem postanku z malico iz nahrbtnika smo se odpravili proti V'lki pečini. Lepa razgledna točka s pogledi na dolino od Bizeljskega gradu do Hrvaške. Od tam smo se spustili po poti ljubezni do Orešja, kjer nam je prijazni domačin pokazal svoje ročno izdelane skulpture iz kamna in lepo z ljubeznijo urejeno vinsko klet. Od tam smo se podali skozi vinograde do Bizeljskega gradu. V gradu smo srečali gospodarja, ki nas je prijazno povabil na ogled notranjosti gradu. Res lep grad vreden ogleda. Čas je hitro tekel in že smo se mogli posloviti od »graščaka« in odpraviti proti domu. S poslovilnim pozdravom vidimo se naslednji torek smo zaključi naš pohod.

Meho Tokić

---

Mojstrana in dolina Vrat

Življenje gre naprej. Korona 19 je posegla v vse pore naših življenj. Omejevanje števila pohodnikov, seznami, varnostna razdalja, maske…. Mi torkarji smo se prilagodili in upoštevamo navodila NIJZ-ja. Po programu je bil izlet v Mojstrano in po poti Triglavske Bistrice do Aljaževega doma v Vatih. Ob šestih zjutraj smo se dobili na avtobusni postaji Brežice in odpravili proti Gorenjski. Ob prihodu v Mojstrano smo si ogledali planinski muzej in ferato v Mojstrani, na to smo se odpravili do slapa Peričnik. Ogled mogočnega slapa od blizu je poplačal ne tako zahteven vzpon do njega. Po prihodu na izhodišče smo imeli malico v naravi. Po malici smo naredili eno »gasilsko« z mogočnim slapom v ozadju na kar smo nadaljevali pot po poti Triglavske Bistrice. Lepa, razgibana, dobro označena pot. Informacijske table so dodatno prispevale, da smo še bolj uživali v čudoviti naravi in zanimivostih kot so galerije. Po treh urah hoje v lepem vremenu smo prispeli do Aljaževega doma v Vratih. Prijazno osebje doma nam je postreglo s pijačo in dobrotam na žlico. Po kosilu in lepem druženju smo se odpravili še na ogled okolice. Pogledali smo kapelico Cirila in Metoda, okusili plezanje na mali Triglav in se odpravili še do spomenika padlim partizanom gornikom. Sam pogled na vrh Triglava nam je ovirala megla. Vseeno polni lepih vtisov smo se vrnili do parkirnega prostora kjer nas je čakal naš avtobus. Po odpeti torkarski himni smo se odpravili proti domu. V upanju da se bo korona umirila smo že razmišljali kam bi se spet podali na tak lep enodnevni izlet. Do takrat ostanite vsi zdravi in uživajte v lepotah narave.

Meho Tokić

---

Družinski planinski tabor Mojstrana

Še en nepozaben družinski tabor v dolini pod Triglavom 

Od 4. do 11. julija 2020 je v Mojstrani potekal družinski planinski tabor v organizaciji PD Brežice. Kampirali smo v šotorih na tabornem prostoru Mlačca v Mojstrani, v bližini reke Triglavska Bistrica z razgledom na Jerebikovec, Vrtaško planino in ostale bližnje vrhove. Vseh skupaj nas je bilo 35 planincev (starosti od 9 mesecev - 80 let). Vsak dan smo se odpravili na drug vrh, ponavadi smo se razdelili v dve skupini. Obiskali smo slap Peričnik in Aljažev dom v dolini Vrata, Dovško babo, Jerebikovec, dolino Tamar in slap Nadiža, Slemenovo špico, Prisojnik, najdaljša tura pa je bila na Vrtaško planoto in Sleme in krožno mimo obeh slapov Peričnik. Vreme je letos zdržalo do zadnje minute.

Ko smo imeli prosti dan, smo obiskali Slovenski planinski muzej, imeli zanimive olimpijske igre, ki so jih v večini organizirali otroci, najbolj pa je pritegnil obisk PD Dovje Mojstrana in GRS Mojstrana. Prišlo je kar 7 reševalcev, ki so prikazali tudi vajo reševanja v steni. Družbo sta nam delala tudi dva prijazna štirinožca Aki in Miki. Nismo pa pozabili niti na pravi taborni ogenj, imeli smo ga dvakrat. Zjutraj in zvečer smo se zbirali ob zastavi in naši himni, za naše želodčke je lepo skrbela nepogrešljiva kuharica Marija. Z nami so bili vodniki Franci Kržan, Franci Petelinc, Mojca Šterk, Mija Novak. Ne bi šlo brez Olge Kržan, ki je skrbela za vso organizacijo in Marjana Rovana, ki je prevzel postavitev tabora. Ustvarili smo veliko nepozabnih planinskih spominov. 

---

Piknik po družinskem taboru

Na lepo jesensko soboto se je večina udeležencev družinskega tabora dobila na pikniku v Velikih Malencah in obujala spomine na prečudovit teden v osrčju Julijskih Alp. Prijetno vzdušje se je kar nadaljevalo. Upamo, da se dobimo drugo leto v podobni zasedbi. 

---

Navihanci na Kriški gori

                   Tolsti vrh in Kriška gora

 

Čas dopustov je minil in Navihanci smo ponovno začeli s pohodi, tokrat proti Gorenjski. V lepem, svežem in sončnem jutru smo se pripeljali do koče pod Storžičem.

Preobuvanje, kavica in nekaj malega za pod zob in brez oklevanja na pot, kajti eni dolgi rokavi nam niso bili dovolj za posedanje. Pot nas je vodila čez gozd v hrib, in po prvih večjih strminah smo že pridobili »delavno« temperaturo in dolge rokave smo pospravili v nahrbtnik. Vedno bolj nam je bila všeč hoja čez gozd, kjer so nas skrivala drevesa pred vse močnejšimi sončnimi žarki. Premagali smo še zadnji precej strm in travnat vzpon in zagledali smo Tolsti vrh – 1715m višine. Ta nas je nagradil s širnimi razgledi na gorenjska prostranstva. Triglav, Begunjščica, Stol..., Storžič, katerega pa smo občudovali večji del poti. Z vrha smo se precej strmo spustili skozi rušje do travnatega pobočja, po katerem se je vila pot tako rekoč, pod vrhom slemena. Po varnem spustu, smo prišli do našega cilja –Kriška gora - 1471m. Zaslužena malica, kratek počitek, kavica, za poživitev in že smo bili pripravljeni za na pot. Odločili smo se, da gremo nazaj po drugi poti. Ni bila lahka, sonce nam ni prizanašalo, pa tudi strmina ne, zato smo napredovali bolj počasi, v senci dreves pa malo pospešili in tako prispeli do črede kozic in krav na Mali Polani, ki so nas zvedavo gledale. Napolnili smo plastenke z vodo in nadaljevali pot. Dan se je že krepko prevesil v popoldan in pred nami je bila še ura hoje in ker se je pot  umirala, spusti in vzponi so bili komaj opazni, smo kar hitro  opravili z njo. Ob prihodu na izhodišče smo prvo pogasili žejo, še malo poklepetali in se odpravili domov.

Naš pohod smo časovno raztegnili, ni bil lahek, bil je pa lep in se že veselim naslednjega.

 

                                                                                                                                         Nada Opravž

 

 

---

Izlet v gozdni rezervat Ravna gora

OVGN pri PD Brežice je v nedeljo opravil izlet v  gozdni rezervat Ravna gora. Mojca Bogovič nam je predstavila, kako živijo drevesa v pragozdu. Tudi mladi udeleženci, so spremljali naš gozdni svet. Bili so navdušeni nad predavanjem in njihov stik z naravo. Nekaj vtisov si lahko ogledate na fotografijah Olgice Kržan.

---

Izlet na Olševo

Kljub prvotno slabi vremenski napovedi smo imeli prav sončno in jasno nedeljo. Iz Solčave smo se dvignili do kmetije Rogar, od koder smo krenili najprej proti mogočni Potočki zijalki, kjer so otroci uživali v raziskovanju 40.000 let starega doma ledonodobnih lovcev, potem pa še do vrha Olševe - Govce (1929m). Razgledi proti Logarski dolini s Kamniško-Savinjskimi Alpami in proti avstrijski strani in našo Peco so bili fantastični. Na koncu smo se ustavili še na izhodiščni kmetiji, kjer smo uživali v domači hrani. Tudi družba je bila enkratna. Hvala vsem za obilico dobre volje in pozitivne energije.

 Izlet sva vodili Mojca in Sara. 

---

Izlet na Snežnik

Na prekrasno majsko nedeljo smo se po dolgem času odpravili na prekrasen izlet v južno Slovenijo. Iz Sviščakov smo po lepo markirani poti skozi gozd prišli do botaničnega rezervata pod Snežnikom, kjer je bil kratek postanek za malico. Od tam smo krenili do vrha Velikega Snežnika, od koder smo občudovali neverjeten razgled na hrvaško morje z otoki in vse do Julijskih Alp na severu. Dom Draga Karolina je bil zaprt, tako da smo imeli malico v zavetju doma, ker je po vrhu pihala močna burja. Vračali smo se po krožni poti preko Malega Snežnika v dolino do Grde Drage in do Sviščakov. Večino poti smo lahko občudovali čudovite razglede in čudovite gorske rožice. Izlet sva vodila Franci in Mojca. 

---

Pohod navihancev na Špiček

Navihanci smo danes na Špiček se podali,

za vzpon pa smo drugo pot si izbrali.

Dobri dve uri v hrib smo hodili,

da potlej lahko smo jedli in pili.

Od kruha, mesa, sladice in vina,

se skoraj pri bukvi je miza šibila.

Tako nekaj obletnic smo mi proslavili

in po dopustu se bomo znova dobili.

 

17.6.2020                       Nada Opravz

---

Prvi pohod po pandemiji COVID 19

Ob koncu pandemije covid 19 smo se tudi torkarji začeli ponovno družit na naših pohodih. Kako smo pogrešali naše pohode pove udeležba na našem prvem pohodu po nekaj manj kot treh mesecih prepovedi druženja večjih skupin ljudi zaradi epidemije covid 19. Zbralo se nas je 48 pohodnikov. Prehodili smo ravninsko pot od Mosteca, Loče, Dobove. Obrežja, Gaberja in nazaj v Mostec.

---

Pohod navihancev na Roglo

Pohod  Navihancev na Roglo in Lovrenška jezera

 

   Danes smo se odpeljali v smeri Bizeljskega, proti Slovenskim Konjicam, Žrečam in proti Rogli, kjer smo pustili avtomobile. Brez oklevanja smo se podali na  Lovrenška jezera.

 Ta se nahajajo na visokem barju, na višini 1520m, med Roglo in Ribniškim Pohorjem in to na površini 22 ha. To so jezerca, katera dobivajo vodo le s padavinami. Ogledali smo si jih po  lesenih poteh, ki so nam omagočile hojo po suhem. Takoj na začetku nas je pričakal razgledni stolp, na katerega pa smo se povzpeli, ko smo se vračali.  Voda v jezercah je videti skoraj črna, to pa zato, ker je dno na debelo obloženo s šoto, ponekod tudi več metrov. Nekje na pol poti, smo si privoščili malico, kjer se je ponovno ponovila tista stara, črno bela reklama: » kar si želiste, v Merkatorju vse dobiste. » No, pri nas pa skoraj vse, bi rekla.  Zadovoljni in okrepčani  smo se vračali po drugi strani nazaj. Začudeni smo bili, da je rastišče borovnic tako veliko in to  kar med rušjem. Škoda, da še ne zorijo, no mogoče bi se pa potem čas naše poti podvojil. Prišli smo do stolpa, si z višine ogledali panoramo, prečitali letake, ki so nas poučili o marsikateri posebnosti. Zapustili smo jezerca in se spustili nekoliko v dolino in potem ponovno navzgor.  Mogoče smo malo bolj pohiteli, kajti oblaki so postajali temnejši in za opozorilo smo zaznali tudi kakšno dežno kapljo. Med igriščem in velikem zbiralniku vode smo prišli spet nazaj na Roglo. Dež se je vedno bolj ponujal in veter je gnal meglice mimo nas, da so nam zakrivale pogled na vse strani.

 Vračali smo se zadovoljni, ker smo izpeljali pohod in imeli  srečo  z vremenom. Med potjo smo imeli še en postanek, se še malo okrepčali in naredili plan za naslednji pohod in že sedaj vem, da bo lep in nekaj posebnega.

 

              10.6.2020                                                                                         Nada Opravž

 

---

Pohod Navihancev na Kum

                                           Pohod na Kum - 1211m

 

Zaradi rahljanja omejitev za Korana virus, smo se odločili, da ga mahnemo na Kum. Seveda opremljeni z masko in razkužilo v nahrbtniku, se vkrcamo na vlak.

Še prej, ko se je vlak ustavil, nas je s svojo elegantno višino pozdravil dimnik TE Trbovlje, ki meri kar 360m in je v Sloveniji najvišja zgradba in  najvišji dimnik v Evropi. Pri cementarni smo se kar hitro podali proti križišču in po asfaltni cesti v breg, kjer je nas kmalu smerokaz obrnil proti Čebulovi dolini. Po ozki stezi smo se kar strmo vzpenjali ob pobočju in nato prišli do kmetije in po kolovozu do začetka Čebulove poti. Po travniku smo prišli še do kapelice sv. Mihaela in še malo po makedamu in po kolovozu, v senci dreves pridemo do konca čebulove doline. Izkoristimo prazno klopco za kratek oddih, požirek grenčine in še košček sladkega za energijo in se spet po ozki bolj skaloviti poti strmo vzpenjamo navzgor. Prišli smo na makedamsko pot in nad krošnjami dreves  zagledali oddajnik. Pot smo nadaljevali kar po cesti in prišli do novega asfalta, tako da smo na njem puščali sledi naših umazanih čevljev. Na vrhu nas je sprejela cerkev sv.Neže, katera je zaradi dveh zvonikov videti še večja in koča, ki je bila žal zaprta, nam je pa ponudila prijazno zaveterje za malico.

Kmalu smo setavili eno daljšo mizo, na kateri je bilo ponovno, kot v merkatorju, » kar si želiste, tu vse dobiste ». Po malici in oddihu smo pospravili in ga mahnili proti Škratovi dolini. Spuščali smo se kar strmo skozi gozd, da smo prišli na kolovoz in mimo domačije naprej po ožji poti in zakoračili v Škratovo dolino. Sprva je bila pot bolj položna, potem se pa nadaljuje v ozko in zelo strmo, po grapi, pa nam je  potoček večkrat prečkal pot. Tudi povratek je zahteval previdnost in kar nekaj km hoje, preden smo zagledali strugo Save, kjer nas je že čakala Cicka. Kmalu smo bili na drugi strani in se ob progi podali proti železniški postaji, kjer ni bilo tudi toliko časa, da se bi lahko oddahnili. Čeprav še zadihani smo si nadeli maske in se vkrcali na vlak.

 Tudi korana virus nima vedno moči, mi smo po sedmih urah hoje pohod izpeljali in se že dogovorili za naslednji izziv. Sledite Navihancem in izvedeli boste, kje se bomo potepali naslednjič.

 

          27.5.2020                                                                                                 Nada Opravž

---

Pohod Navihancev na Žusem

 

                                                                        Žusem

Današnja pot nas je peljala iz Brežic proti Bizeljskem in čez Kozje do vasi Javorje. Tam smo pustili avtomobile in se podali proti severnemu  delu Kozjanskega, na Žusem, oziroma Veliki Špičk , ki meri 669m, torej malo manj kot naš.

  Ime Žusem  izvira iz priimka prvega lastnika gradu, žusemskega viteza in krškega ministeriala Poppa de  Suzzenheima. Naše izhodišče je bila kmetija  Žurej, od nje pa smo po kratki poti prišli v gozd. Ta  se že prebuja po zimskem mirovanju, rože pa veselo nastavljajo svoje lepe cvetove soncu, ki še lahko prebije do njih in tako privabljajo čmrlje in čebele na poslastico. Po prvem krajšem vzponu  s hudomušnim imenom Kurčev hrib, smo se ustavili ob drevesu, ki je dokaz kaj vse zmore mati narava in  človeška domišljija. Počasi smo prišli še do jeklenice in se preizkusili s plezanjem po klinih. Po serpentinasti poti smo se kar hitro vzpenjali in bili ponosni, ker smo cerkev sv. Helene gledali z višine, ki  je bila vedno bolj skromna  v svoji  višini. Iz zadnje stmine pa se je že kazal  25,5m visok leseni stolp ljubezni. Zakaj ravno takšno ime zato, ker je tankajšnja cerkev posvečena sv. Valentinu, zavetniku zaljubljencev in domačini  vsako leto organizirajo Valentinov  pohod.

Svoje dobrote iz nahrbtnikov smo prepustili Miji, ostali pa smo se povzpeli na stolp, s katerega je lep razgled na Pohorje, Savinjske alpe... Seveda se nisem mogla upreti zvonu želja, pa čeprav še ni potrjeno da se res uresničijo, a vseeno je vredno poskusiti, za sigurnost. Pri spuščanju iz stolpa sem seveda štela tudi stopnice in teh je kar 116. Ko smo prišli na trdna tla, je Mija že pripravila vse potrebno za malico. Nekaj časa smo bili bolj redkobesedni in ko smo si privezali dušo, je bilo še nekaj sladkega in kavica, kot  v  hotelu. Še malo počitka in po krožni poti nazaj do avtomobilov.

Naše naslednja točka je bila Slivniško jezero, blizu kraja Gorica pri Slivnici. Jezero se razprostira na 84 ha površine, dolgo 5 km in široko 0,5 km. Narejeno je bilo za potrebe železarne Štore v letu 1976, z zajezitvijo dveh potokov. Zaradi  posodobitve   v železarni  tega ne uporabljajo več, zato so  ga razglasili za rezervat ptic, drstišče rib in podobno. Lepo urejene klopce so nas zvabile na krajši počitek in klepet, sonce pa je poskrbelo, da smo lahko sedeli v kratkih rokavih.

  Tako  zbralo se nas je  sedem pogumnih, ali pa mogoče sedem ..., glede na Korona virus, ampak v štirih urah  smo izpeljali  še en lep in prijeten pohod, pa kakorkoli nas kdo imenuje.

 

18.3.2020                                                                                                     Nada Opravž

---

Pohod Navihancev Kozje - Bohor

04. 03. 2020 -  Kozje -  Bohor -  Kozje

Avtomobile smo pustili  v Kozjem, si na hitro privoščili kavico, čestitali Viliju za rojstni dan in se podali na pot.

Lepo urejene domačije so vedno paša za oči. Pašniki, ki so  vpeti med dolino in strmino gozda so lepi in čisti, kar pomeni, da kmetje tu redno kosijo in pasejo. Tudi polja so zorana in čakajo na toplo vreme in pridne roke. Počasi se je naselje Kozje redčilo in zavili smo na makedam in naprej proti naselju Vetrnik v  vzhodnem  delu posavskega hribovja, ki leži na pobočjih in slemenih Bohorja. Na pol poti smo si vzeli nekaj minut za oddih in okrepčilo, še nekaj sladkega, za energijo in smo nadaljevali.  Po gozdni poti smo se počasi približevali  Bohorju in ker smo pridobivali tudi višino, smo zakorakali v snežno idilo. Smreke so bahavo razkazovale veje posute s snegom in ob majhi nepazljivosti so ti ga vsule za vrat. Vztrajno smo korakali nekaj časa po zgornji strani poti in potem spet po spodnji, kajti glavna pot je bila zaradi spravila hlodovine polna blata. Kljub vsemu smo prispeli do koče,se okrepčali s čajem in med tem časom je že gospa prinesla joto s klobaso in domač kruh. Ne vem zakaj smo bili kar naenkrat vsi tiho, verjetno je bila  motivacija prava.

Nazaj smo šli  tako, da smo hrib obkrožili in si tudi malo podaljšali pot, s tem  pa pridobili kar lep razgled  do Boča in Donačke, tako da nam ni bilo žal, ker smo izbrali drugo pot. Približevali smo se Kozjem in naše pametne naprave so nam kazale, da smo prehodili 25 km in to v slabih 7 urah in kar je bilo prav lepo pogledat -  poraba kalorij je bila velika. Samo nasmehnili smo se, ker nas je v avtu čakal poln pladenj baklave.

V bližnji pivnici smo imeli zaključek, še malo posedeli in se pogovorili ter  v našem seznamu  tako obkljukali še en pohod.

 

                                                                                                                                  Nada Opravž

---

Pustni torek

Kot vsako leto torkarji na pustni torek po pohodu organizirajo pustno rajanje. Pisana druščina mask si da duška. Nekaj foto utrinkov čudovitega druženja.

---

Cesarsko brdo - Strahinjščica

Redna tura PD 23. 2. 20 je bila na Hrvaško. Cesarsko brdo je prvi hrib za mejnim prehodom Bizeljsko - Klanjec, Strahinjščica pa krasen greben nad Krapino.

---

Pohod Navihancev iz Brestanice na Grmado

                   Pohod Navihancev po okolici Brestanice

 

 Prebujajoče jutro je ponujalo lep pogled na sončni vzhod in seveda se nisem mogla upreti, da ne bi hitro naredila posnetek.

Kakor  je v moji navadi, zjutraj ni veliko časa, zato je potrebno hitro pobrati potrebne stvari  in že sva bila v avtu in proti železniški postaji. Naš pohod se  je tokrat začel Brestanici. Odločili smo se, da gremo skozi tunel, ker ga navadno samo gledamo iz vlaka. Po izhodu smo se po Janezovi poti povzpeli proti sv. Mohorju. Pot ni bila dolga, vendar nas je kar lepo ogrela. Pri cerkvici smo si privoščili pogled v dolino, malo okrepčila, fotko, si pogledali še zanimivo brajdo v obliki kapelice in naprej proti Grmadi -488m. Med vinogradi in zelo lepimi hišami smo prišli na vrh, kjer smo kar hitro izpraznili nahrbtnike in obložili mizo, da je bilo skoraj tako, kot v Merkatorju. Malica nam pa res gre, tudi pogovor zamre in skoraj pozabim slikati. Čez nekaj časa se je pojavil veter in ker je bil zelo vztrajen, smo se kmalu odločili, da je počitka dovolj, pa čeprav bi lahko še debatirali. Spustili smo se proti Trem lučkam, naredili še eno klobaso med vinogradi do energijske točke, si nabrali nove  moči in naprej proti nasipu Save, katera je leno ždela v svoji strugi in vpijala sončne žarke. Med pogovorom smo prišli nazaj v Brestanico in ugotovili, da smo to pot skoraj prehitro prehodili.

Na vlak nismo dolgo čakali in že smo imeli zaključek v Brežicah na železniški  postaji, kjer nas je določena tekočina poživila, tako smo doma lahko naredili  še kakšno »nujno » delo.

 

 

19.2.2020                                                                                                           Nada Opravž

---

Pohod Navihancev 05.02.2020

 

  Pohod Navihancev  05.02.2020

Štirinajst  dni je mimo in pred nami nov izziv.

Dobili smo se pri spomeniku na Silovcu. Pot nas je vodila navkreber po gozdu proti  Orlici. Tako smo pešačili po gozdnih poteh, na katerih smo se seznanili tudi z mokrim in mehkim terenom, kar se je videlo tudi na naših čevljih, ki so z vsakim korakom postajali  težji. Čez nekaj časa smo se začeli spuščati v dolino, vse do Preskarjevega mlina, da smo se ponovno  lahko začeli vzpenjati proti  Osredku. Pot se je vila čez gozd in nad gradom Podsreda, katerega mogočnost  smo tako lahko občudovali iz višine, naredili še kakšen posnetek in naprej proti  Pečicam. Malo smo si ogledali cerkev, si privoščili malico in vse kar sodi zraven, veter pa nas je prisilil, da smo se kar hitro spustili v dolino. Malo smo zajeli  ravninski zrak in se ponovno  začeli vzpenjati  na Orlico. Vetru se nismo mogli izogniti, vztrajno nas je  priganjal, drevesa pa so ječala, v krošnjah je bučalo in ob pogledu, kako jih upogiba, sem se kar zgrozila. Pot pa nam je prekrižalo tudi nekaj dolgih bukev, ki so kot treske  ležale na tleh .  Po cca 5 urah hoje smo prispeli do izhodišča.  

Pot smo zaključili  pri Janezu in Branki s kavico in zraven še topel in nesramno dober štrudelj.Zakaj lepe stvari tako hitro minejo?

Nada Opravž

---

ZBOR ČLANOV

---

Pohod Navihancev po Libni in okolici

Z vlakom smo se odpeljali do Libne. Kratko in sladko, bi rekli in res, imeli smo sonce. Po nekaj sto metrih smo prišli v Dolenjo vas, naselje na strmem kremenčastem griču. Dobesedno nad strehami hiš se dviga cerkev posvečena Mariji vnebovzeti. Grič s cerkvijo je obdan z visokimi opornimi zidovi in nudi lep razgled po okolici. Včasih je bila tik ob zidu struga Save, kjer je vozil tudi brod, čez na kranjsko stran. Sledovi struge so vidni še danes.Da pa je bila včasih tu že kranjska stran, pa pričajo ohranjeni deželni kamni. Za cerkev sv. Marije pa so zidarski mojstri uporabili gradbeni material kar iz podrte graščine nad Starim Gradom. Ob pogovoru in ogledovanju narave in okolice smo prišli v Zdole. Ustavili in občudovali smo škotsko govedo, katerega mrzli dnevi ne motijo. Nekaj jih je ležalo na sončku, eni so se pasli, drugi pa so nam se pustili fotografirati. Pred nami se je na hribčku prikazala zdolska cerkev sv. Jurija. Ura je bila že prav primerna za krajši postanek in kavico, kar smo tudi storili. Istočasno  smo še nekateri poravnali članarino in smo zakorakali proti naslednji vasi – Pleterje. Naša kolona je danes štela 11 Navihancev, zato smo pritegnili marsikateri pogled domačinov. Pot pa nas je kmalu speljala v gozd in proti  hribu Libna.Tu so našli prazgodovinske gomile še iz časa okoli leta 1700 pred našim štetjem in nekaj izkopanin hranijo tudi v muzeju. Na samem vrhu hriba pa stoji cerkev sv. Merjete, ki je menda postavljena na mesto nekega poganskega svetišča. Na Libni pri Libenšku se naj bi zbirali vodje kmečkih uporov in načrtovali boj, kmečki punt. Ob gozdiču zraven cerkve so postavljene klopi, katere smo izkoristili za  malico. Na mizi so se vrstile razne dobrote za okrepčilo, poživilo in za posladkat. Ja, potem se pa odločit s čim si boš postregel in ali boš grešil malo ali... Po krajšem počitku smo se spustili proti Staremu Gradu, kar pa že ime pove, da je nekoč nad vasjo stala graščina. Ta je bila menda v lasti salzburških škofov. Iz ruševi tega gradu pa so napravili še eno cerkev- sv. Miklavža, kjer smo imeli še zadnji postanek, še kakšno sliko za obujanje spominov in naš krog se je po cca  petih urah zaključil na železniški postaji.

Domov smo se vrnili dobre volje, ker veš, da si napravil nekaj za sebe, ker je bil sončen dan, ki ti poživi dušo in telo in zato, ker smo vedno dobra družba.

Nada Opravž

---

PO POTI SLOVENSKEGA TOLARJA 2020

Mi starejše generacije se spomnimo našega tolarja. Z njim smo postali samostojni, bil je prva in edina slovenska valuta. Prvega januarja leta 2007 smo dobili evro se od tolarja poslovili. V spomin nanj smo se člani PD Brežice na pobudo Ivka Godlerja takrat odločili, da tolarju postavimo nekakšen spomenik, znamenje za bodoče generacije, ki bodo po planinskih poteh hodile za nami.

Veliki vrh je z 701 metrom višine najvišji vrh v pogorju Orlice. Na njem so že našli seksterce, denar iz rimskih časov, zato se nam je zdelo, da bi bila ta zgodovinska lokacija primerna tudi za postavitev obeležja, ki bi postalo lepa spominsko-pohodniška destinacija. Ideji so se pridružili prebivalci KS Osredek, pobudo pa sta z velikim razumevanjem podprli tudi Občina Kozje, v kateri je Veliki vrh, in Občina Brežice.

Od leta 2007 dalje se pohodniki na drugo soboto v januarju v organizaciji PD Brežice in z veliko pomočjo krajanov Osredka odpravimo na tradicionalni pohod po poti slovenskega tolarja. Ob poti namreč prebivalci Osredka pripravijo za vse pohodnike prigrizke in tople napitke. Sam pohod traja okrog 3 do 4 ure. Pot je krožna in lepo razgledna.

Pred pričetkom pohoda je vsem zbranim nekaj besed namenila predsednica PD Brežice, Anica Hribar, ki je izpostavila, da bo PD Brežice letos praznovalo 70-letnico obstoja. V lepem vremenu in dobri družbi smo se nato letos že štirinajstič povzpeli na Veliki vrh. Pisana družba, čez 150 pohodnikov iz cele Slovenije, je v sproščenem vzdušju znova obujala spomine na obdobje, ko je živel tolar. Posebej hvala planinskim prijateljem iz Škofje loke, ki se vedno številčno udeležijo našega tradicionalnega pohoda in tako prispevajo kamenček v mozaik našega druženja.

Na koncu letošnjega pohoda so pridne roke članov PD Brežice pripravile toplo malico za vse pohodnike. Zahvaljujemo se Ivku Godlerju, ki je vse pohodnike sprejel na svojem domu in tako omogočil še podaljšano prijetno popoldansko druženje.

Želimo vam varen korak še naprej in se vidimo drugo leto na že petnajstem pohodu!

Meho Tokić

---

Pohod navihancev od cerkve do cerkve

---

Nočni pohod na Veliki Cirnik

Tradicionalni nočni pohod na Veliki Cirnik

Občasni popoldanski nalivi niso ustavili petnajst pohodnikov ki so se podali na Veliki Cirnik. Od Čateža ob Savi prek Šentvida, Žejnega do vrha 630 metrov visokega Cirnika. Na vrhu je že čakal pečen »jeger« ter topli napitki. Po kratkem počitku in okrepitvi smo se vsi veselo v dobri družbi vrnili nazaj v dolino.

---

PO POTEH BREŽIŠKE ČETE

Ob prazniku Občine Brežice je bil v Pečicah, organiziran 43 pohod po po poteh brežiške čete in srečanje borcev, izgnancev, planincev ter mladine

---

Blegoš

V nedeljo, 27. oktobra 2019 se je 22 brežiških planincev različnih starosti, z vodstvom Andreje Matijevc in Mojce Šterk, odpravilo na 1.562 m visoki Blegoš. V sončnem in jasnem jesenskem dnevu smo se iz slikovite hribovske vasice Čabrače po grebenski poti mimo Prve ravni (1.289 m) povzeli na vrh. Hodili smo ob nekdanji Rapalski meji, ki je v 20. in 30. letih prejšnjega stoletja ločevala Italijo in Jugoslavijo. Iz tega časa so tu ostali številni bunkerji iz Rupnikove linije, ki smo si jih dodobra ogledali. Ob poti smo opazovali čudovite razglede in številne cvetoče rastline, med drugim celo Clusijev svišč (Encijan).

Andreja Matijevc

---

Peš na podelitev priznanja

Torek malo drugače

Ko smo izvedeli da naš vodja Marjan dobi priznanje Olimpijskega komiteja Slovenije, odločitev je padla, gremo v Portorož na podelitev. Ker je podelitev bila na torek in mi torkarji imamo ob torkih  pohod, smo se odločili da pohod naredimo na obali.

Naročeni avtobus smo zapolnili skoraj do zadnjega sedeža in v lepem vremenu in dobrem razpoloženju smo krenili proti obali. Plan je bil prehoditi pot od Izole čez Strunjan do hotela Bernardin v Portorožu. Pot je panoramska s čudovitimi razgledi. Zaradi logistike smo pot začeli v Dobravi nad Izolo in nadaljevali proti Mesečevem zalivu. Pot ponuja lepe razglede na Izolo, Koper in proti Italiji. Uživali smo ob pogledu na Mesečev zaliv in Strunjanski klif. Nekaj minut počitka ob Strunjanskem križu in na to še ogled župnijske cerkve Marijinega prikazanja. Od tam nas je pot vodila, mimo Krkinega zdravilišča Strunjan, proti solinam z lepimi pogledi na Piran. Nato smo se čez Strunjanske soline napotili čez tunel po Parenzani do Portoroža.  V Portorožu smo imeli še nekaj časa da smo si privoščili pozno kosilo ter se preoblekli iz pohodnih oblačil v športna oblačila za prireditev.

Podelitev priznanj je potekala v sproščenem vzdušju. Vsak nagrajenec je prejel aplavz polne dvorane. Tako je bilo tudi ko je naš Marjan Rovan prejel plaketo za dolgoletno delo na področju športa.

Vsem prejemnikom priznanj iskrene čestitke.

Po končani podelitvi smo se polni lepih vtisov v poznih popoldanskih urah podali proti Brežicah. Tako se je končal še eden torek, tokrat malo drugače.

Meho Tokić

---

Izlet v neznano

Izlet v neznano

V  programu »torkarjev« za leto 2019 je za 1.oktober zapisano:  izlet v neznano, avtobus 8 ur, lahka pot, 4 ure hoje. Povabilo je bilo tako vabljivo, da smo napolnili avtobus in se v veselem pričakovanju odpeljali . Težko je preveriti, kakšno bo vreme na poti, če ne veš, kam greš! Niti nismo hoteli vedeti…naj bo presenečenje . Dobri dve uri časa smo imeli za ugibanje,ko smo prispeli v Kočevje,kjer nam je naš Marjan razkril neznani kraj: KOČA PRI JELENOVEM STUDENCU. Po treh urah strme in manj strme poti smo prišli do koče na veliki, lepo urejeni jasi, ki je obdana z gozdom. V koči so nas sprejeli prijazni skrbniki in nas postregli z odlično enolončnico in palačinkami. V bližini koče je Jelenov studenec, v katerem voda nikoli ne usahne. Ker od koče ni razgleda,smo se povzpeli še na grad Fridrihštajn, 978m n/v. /razvaline gradu Friderika Celjskega in Veronike Deseniške/. Od tu pa še spust v dolino z željo, da bi le srečali medveda, če smo že na Kočevskem. No, ta se ni uresničila. Prijetno utrujeni smo se odpravili proti domu. Čas vožnje proti domu je naša Tončka koristno izkoristila in  nas  podučila, kako prepoznati in ukrepati pri srčnem zastoju in možganski kapi. Zahvalili smo se Tončki za koristne informacije, Marjanu za organizacijo in vodenje in seveda vozniku, ki nas je srečno pripeljal domov. 

Vida Tomše

---

Škocjanski zatok

Odsek za varstvo gorske narave pri PD Brežice je organiziral izlet v Škocjanski zatok. Z avtobusom smo se podali proti Kopru. Tu nas je čakala vodičkaBojana. Povedala nam je vse o nastanku zatoka. Opazovali smo ptice in tudi druge živali. Izvedeli smo veliko zanimivih podatkov, ki nam bodo prišli v življenju še kako prav. Tudi otroci iz OŠ Artiče so bili navdušeni in veseli, da na tako majhnem prostoru vidiš toliko ptic.

Preživeli smo lep dan.

Olga Kržan

 

---

Torkarji na Viševniku - 17.september 2019

V torek 17.9.2019 smo bili v lepem veremenu torkarji na Viševniku. 

---

Izlet v neznano

V soboto, 14. 9. 2019, se nas je mešana družba kar 47 planincev odpravila na tradicionalni izlet v neznano. Po poti sta nama vodnici Sara Gregl in Andreja Matijevc povedali nekaj ugank, da bi lažje uganili, kam gremo. Na koncu smo ugotovili, da bomo osvojili ne enega, ampak kar dva hriba, Grmado in Tošč. Z nami so bili še vodniki Mojca Šterk, Mija Novak in Simon Matijevc. Cel dan nas je grelo toplo sonce, v dobri družbi pa je dan sploh prehitro minil. Pred spustom v dolino smo se okrepčali še na kmetiji Gonte. Hvala vsem za dobro voljo! 

---

Begunjščica

V nedeljo, 18. avgusta 2019 smo v prekrasnem vremenu osvojili karavanški 2-tisočak, Begunjščico. Pot nas je vodila iz doline Drage mimo planine Poljšak in Roblekovega doma vse do najvišjega vrha Begunjščice, Velikega vrha (2.060 m). Ob vzponu smo opazovali čudovite razglede na Julijske in Kamniško-Savinjske očake, kakor tudi po alpskih dolinah. 

---

Dvodnevni izlet na Triglav

Tradicionalni dvodnevni pohod na Triglav z Rudnega polja v mesecu avgustu pod vodstvom vodnika Francija Kržana, pomočnika Franci Petelinc in Mojca Šterk. Prekrasno vreme (razen na začetku malo dežja), še bolj krasna družba. Štirje prvopristopniki pogumno osvojili našega očaka 

---

Družinski planinski tabor

---

Dan slovenskih markacistov

Dan slovenskih markacistov

Na dnevu slovenskih markacistov v Radečah, 6. julija 2019, se je zbralo skoraj 200 markacistov iz cele Slovenije. Razdelili smo se po skupinah in se odpravili na že zarisane dele poti. Poudarek je bil na Zasavski planinski poti, ki se razteza od Bizeljskega do Kuma. Srečanja smo se udeležili tudi trije markacisti PD Brežice. Naša skupina je urejala pot od gradu Podsreda proti Veterniku čez Gorjane. Odstranjevali smo ovire na poti in obnavljali smerne oznake ter po potrebi na novo risali Knafličeve markacije. Bilo je koristno delovno druženje. Po vrnitvi na zborno mesto pri Ribiškem domu Radeče se je nadaljevalo prijateljsko popoldansko druženje z vožnjo s splavom po Savi. Zadovoljstvo nas markacistov je, če so pohodniki zadovoljni in varno pridejo na svoj cilj. Vsem želimo varen korak.

Meho Tokić

---

Storžič, 2132 m (8.6.2019)

Kljub temu, da smo že zakorakali v mesec junij, so nekateri naši vršaci še vedno odeti v snežno odejo in nič kaj poletno obarvani. Kar je v našem primeru, ko smo načrtovali izlet na Storžič skozi Škarjev rob pomenilo, da bo potrebno spremeniti načrte, zaradi snežnih plošč v senčnem delu pod vrhom. Nič ne de, namesto iz Doma pod Storžičem in osvajanja vršaca po severni strani, smo si na vročo junijsko soboto privoščili kar južno stran. Izhodišče izleta je bilo Laško (740 m), vasica nad Bašljem, od koder nas je pot vodila mimo cerkvice Sv. Lovrenca vse do markatne "klopce", kjer se nato pot razdeli v tri smeri. Levo proti planini Javornik, desno proti Kališču, za najbolj pogumne pa kar direktiva do vrha, ki več sploh ni takšno brezpotje, vendar zgleda kar že uhojena stezica. Mi smo se odločili, da pot nadaljujemo proti planini Javornik, od koder nas je nato pot do vrha vodila skozi "žleb". Še sedaj sem hvaležna, da je nad nami, ko smo bili v žlebu, bdel oblak, kajti brez njega, bi nam bilo enostavno prevroče. Na poti so nas podzravile ovčice, ter kot je že na nekaj mojih zadnjih izletih klasika "sneg". Bilo ga je le za kanček, pa vendar, meter pa meter, brez snega očitno pri mojih izletih več ne gre :D. In že smo bili na najbolj "pokakanem" vrhu daleč naokoli. Že tik po tem ko je tam skopnel sneg smo vonjali aromo ovčjih iztebkov, zaradi katerih je vrh namesto skalnate barve, rjavkast ter samo upaš lahko, da ni kje sveže bombice. Sestop smo nadaljevali skozi Bašeljski preval do Doma na Kališču, kjer nas je celotno pot hladil vetrič, ki je ob toplem sončnem dnevu zares sedel. Do ajdovih žgancev z zeljem nisem prišla, pa je bila kljub vsemu jota v domu dobra in je okrepčala telo. Okrepčani smo nato nadaljevali pot v dolino do izhodišča, kjer smo ob druženju strnili vtise.

Vabljeni, da izlet podoživite v obsežni fotogaleriji :)!

 

Sama pot izleta je vedno takšna kakršno zastavi vodnik, vendar pravo vzdušje naredijo nato udeleženci in tudi tokrat dobrega vzdušja ni manjkalo. Iskreno, hribi so popoln detox po napornem delovnem tednu, odklop, katerega si je potrebno privoščiti. Če pa nato koča ponuja še odlično hrano, potem pa je to, to!

Do naslednjič, ko prečimo Pohorje v mesecu septembru :)!

Sara

 

 

  

---

Velebit = Veleraj

Velebit je treba obiskati v juniju, če želimo videti njegovo najbolj cvetočo podobo. Lep pa je seveda v vseh letnih časih, sleherni dan.

 

---

Soteska Čepa

Izlet v Sotesko Čepa

 

V nedeljo, 26 .maja 2019 se je 19 planincev  PD Brežice pod vodstvom Toneta Jesenka odpravilo na izlet v Sotesko Čepa pri Podljubelju, ki je najgloblja soteska  na avstrijski strani Karavank. Peljali smo se do Tržiča,kjer so se nam pridružili planinski prijatelji:  Janko in Malči Meglič ter Mirka in Štefan Močnik. Nadaljevali smo preko mejnega prehoda Ljubelj proti Borovljam do izhodišča  Podljubelj, od koder nas je vodila pešpot mimo adrenalinskega parka ob potoku Loiblbach /Ljubeljska Borovnica/ v samo sotesko.

 Ozka stezica je večinoma opremljena s številnimi stopnicami in mostički in dobro  varovana z ograjami ter opremljena z jeklenicami . Uživali smo ob bučanju vode, ki  je drvela mimo nas. Številni slapovi pa so bili prava paša za oči. Prečkali smo zanimiv viseči most - Hudičev most /Teufelsbruecke/  in se ovekovečili pri slapu Tschauko /slap Šum/.

Pot smo nadaljevali v dolino Poden /Bodental, 1010 m/nm in se nato okrepčali v restavraciji  Pri Serajniku, od koder nas je avtobus popeljal nazaj do parkirišča.

V večernih urah smo se zadovoljni, s prijetnimi spomini na slikovito pokrajino,  vrnili domov.

Vida Tomše

---

Srečanje VGN MDO Zasavja

V nedeljo smo imeli srečanje naravovarstvenikov Zasavja na Lisci. Udeležila sem se tega pohoda. Imeli smo predavanje v novi učilnici na planinski koči na Lisci.

Nato smo se sprehodili po Jurkovi učni poti in opazovali rožice, poslušali petje ptic.

Preživeli smo lep dan.

Kržan Olga

---

Ciprnik, 1745 m (11.5.2019)

Običajno se začnejo planinski izleti v Brežicah, kjer se oba vodnika in udeleženci odpeljemo skupaj do izhodiščne točke. Ta izlet pa se je začel malce drugače, saj so me pobrali v Ljubljani. Že ob prihodu kombija sem čutila polno pozitivne energije s strani udeležencev in to je bil popoln začetek dneva, bolje rečeno izleta. V kolikor ne poznate poti na Ciprnik iz Kranjske Gore, gre nekako takole: Najprej premagaš prvi del smučišča Vitranc, kjer po prvem večjem vzponu prideš do Bedančevega doma (1116 m), nato je potrebno premagati še drugi del vitranške strmine (dobesedno strmine!) in že si pri Mojčinem domu na Vitrancu (1555 m), kjer če izbereš pravi dan v tednu zavonjaš kuhajoč se bograč iz velikega kotla. Ta vonj sem podoživela poleti, ko sem šla na ogledno turo, in to mi bo ostalo za vedno v spominu :)! Mojčin dom na Vitrancu je super lokacija za okrepčilo, saj takšne pristnosti in dobrega počutja ob pavzi ne doživiš velikokrat. Iz te točke nas do Ciprnika loči le še dobra ura hoje, bolj po grebenskem delu, kjer zadnjih 20 minut ugledaš klanec in kmalu zatem že vrh, Ciprnik (1745 m). Kljub rahlo zasneženim zadnjim metrom pod vrhom, smo s previdnim korakom uspešno osvojili vrh, kjer nas razgled kljub megli, ni razočaral. Za nagrado smo si ob sestopu v Mojčinem domu privoščili posebno vrsto klobase, poimenovala sem jo kar "vitranška klobasa", ki je vsekakor vredna truda vzpenjanja po smučišču, da jo poskusiš. Božanska! Če zaključim, izlet je bil zares prečudovit, saj ob dobri ekipi udeležencev je vzdušje tisto, ki te še dodatno motivira in noge korakajo kar same od sebe.

Draga ekipa, hvala vam <3! Mene je ta izlet napolnil s toliko energije, da že komaj čakam naslednje planinsko druženje ob osvajanju Storžiča (8.6.2019)!

Več o tem kako smo se imeli, pa v spodnji fotogaleriji :) 

P.S.: Žal klobase nisem uspela fotografirati, preveč sem bila lačna. Tako, da boste morali sami se it prepričat :)!

---

Naravovarstveni izlet

V soboto, 27. aprila smo se zbrali pri nakupovalnem centru Krško in se odpeljali do letališča v Vrbini. 

 

Občudovali smo rastišče orhidej. Bilo jih je veliko. To se ne da opisati, samo videti jih je treba. Tudi nekaj ptic smo videli, bili smo spoštljivi do njih.

 

Pot smo nadaljevali do podvoza avtoceste v Krški vasi, se popeljali do nasipa akumulacijskega jezera HE Brežice, od koder smo si ogledali nadomestni biotop

za vodne ptice z opazovalnico ptičev. Videli smo tudi tri otoke za gnezdenje ptic sredi akumulacije. Pričakali so nas tudi labodi v vsej njihovi lepoti.

 

Preživeli smo lep dan. Tudi kavica nas je čakala na domu Tončke Tokič naše naravovarstvenice. Hvala Tončka.

 

Zapisala Olga Kržan

---

Kopitnik

Kopitnik

Zjutraj smo se z vlakom odpeljali do Zidanega mosta. Potem smo se usmerili ob Savinji in na to levo v hrib proti Velikem Širju. Pot je na momente strma ampak urejena in lepo razgledna. Užitek je bilo opazovati orhideje v naravi in ostale rožice ter poglede na Veliko Kozje. Tudi pogled na skale pred nami je bilo posebno doživetje.

Skupina devetnajstih pohodnikov je tako napredovala proti vrhu oziroma do planinske koče kjer smo imeli počitek. Po zasluženi malici in odpeti torkarski himni smo šli naprej proti Goram in na to levo mimo cerkve Marija Širje se spustili do ceste ob Savi in na to nazaj do železniške postaje v Zidanem mostu. Razgledi proti Goram, Kumu in na dolino proti Radečam in Zidanem mostu so jemali dih.  Domov smo prišli v popoldanskih urah.

Lep izlet in spomini na dobro družbo ter čudovito naravo. Nasvidenje do naslednjega torka.

---

Brežiška planinska pot

Brežiška pot poteka od Čateža ob Savi preko Šentvida, Žejnega, Sobenje vasi, Velikega Cirnika, Malega Cirnika, Globočic, Mrzlave vasi, nazaj do Čateža ob Savi.

 

---

Čistilna akcija PD Brežice

Odsek za Varstvo gorske narave in Odsek markacistov pri Planinskem društvu Brežice sta tudi letos   organizirala tradicionalno čiščenje planinskih poti.

 

Svetovni dan voda je 22. 03. 2019 petindvajset planincev osnovne šole Artiče pod vodstvom mentorice Natalije Vahčič popestrilo s čiščenjem planinske poti od šole do zaselka Volčje. Letos je bila bera smeti manjša kot lani na kar so lahko zelo ponosni. Naš planet mora ozdravet, pomagajmo mu vsi, ki nam narava diši. Bravo vsem!!!

V drugem delu pomladanskega čiščenja planinskih poti smo planinci očistili Brežiško planinsko pot. Dvaindvajset udeležencev čistilne akcije se je razdelilo v tri skupine.

Prva skupina je očistila planinsko pot Čatež- Sveti vid- Žejno - Globočice, druga skupina se je podala na pot iz Sobenje vasi na Veliki Cirnik in nazaj do Globočic, tretja skupina je pa šla iz Čateža ob avtocesti na Mrzlavo vas in do Globočic. Pohvale vredno je, da se je letos čistilne akcije udeležilo tudi nekaj najmlajših.

Vse skupine so nabrale nekaj smeti vendar veliko manj kot prejšnja leta, česar smo zelo veseli. Delovno akcijo smo zaključili na Turistični kmetiji pri Martinovih v Globočicah.

Zapisala: Tončka Tokić

Foto: Natalija Vahčič, Meho Tokić, Vida Tomše

---

Dobrča

Na prelepo pomladansko soboto smo se odpravili na izlet na Dobrčo. V Tržiču se nam je pridružil stari znanec, g. Janko Meglič, ki nam je slikovito opisoval okolico našega pohoda in nas popeljal še na sosedni Šentanski vrh- eden izmed najbolj razglednih  v Karavankah.

---

Donačka gora

Prelepo aprilsko soboto smo preživeli na zanimivi Donački gori, ki ga imenujejo Štajerski Triglav. Zbralo se nas je kar 42 mladih planincev. Ko smo se vrnili z vrha, pa je najbolj teknilo slastno kosilo v Rudijevem domu. 

---

Pohod na Veliko Kozje in Lovrenc

Tri planinke: Urška, Karmen in Damjana so bile z mano na planinski turi na Velikem Kozjem  in Lovrencu. V Zidanem mostu smo se odločili za pot do Gašperjeve koče, katera je v tem času zaprta, nato nadaljevali po precej zahtevni strmi poti. Če bi bilo zasneženo, kot je bilo še pred časom, bi bilo skoraj neprehodno. Vse tri planinke so se previdno in odgovorno  vzpenjale. Po dveh urah vzpona smo se povzpeli na vrh.S prekrasnim razgledom na Zasavsko hribovje je bil ves trud poplačan. Ker je bilo precej vetrovno in čakala nas je še kar dolga pot, smo po vpisu v knjigo " pristopnikov"  nadaljevali proti Lovrencu. Pot je speljana po grebenu Kozjega in je bila tako nasuta z napihanem listjem, da smo ga mestoma "gazli" do kolen. Po takšni poti še nobeden od nas ni hodil. Z Velikega Kozja smo sestopili srečno vsi
zdravi in si na hitro ogledali Lovrenc. Ko bosta cvetela encijana, se bomo pa vrnili na daljši ogled. Do železniške postaje v Loki je bil prijeten spust, do odhoda vlaka smo prišli pravočasno ter se zadovoljni in veseli prepeljali domov.

PV  T. Vimpolšek

---

Pustovanje Torkarjev

Člani PD Brežice - skupina TORKARJEV je po pohodu po okolici Osredka pustovala na domačiji Godler Ivkota.

---

Torkarji in pustni torek

Kot vsak torek smo se torkarji podali na pohod. Na Osredku nas je dočakalo lepo sončno vreme. Triurni pohod po hribih v pogorju Orlice je bil pravi užitek. Dobra družba, lepo vreme in zbujajoča narava je zdravilo za dušo. Na domačiji pri našem članu Ivkotu so nam pripravilo malico in kot se za pustni torek spodobi tudi krofe. Ko so želodčki bili potolaženi smo nadaljevali pustno rajanje uz zvoke harmonike. Bilo je čudovito druženje.

---

Pohod na Cirnik – 23.01.2019

Sreda. Dan za nov izlet. Narava je poskrbela za lepo zimsko kuliso, saj je rahlo naletaval sneg. Dobre volje smo se podali proti Sv. Vidu. Sneg pod nogami je prijetno škripal. Malo zadihani smo prišli do cerkve. Razgled ni bil ne vem kaj. Vseeno pa smo videli mesto in naše „morje“. Pot smo nadaljevali proti Žejnem. Mali pes se je kar naenkrat podal malo po svoje. V vasi pa se nam je le priključil in skupaj smo nadaljevali proti vrhu Cirnika. Med potjo je pogovor potekal o malici na vrhu in seveda imenu naše skupine. Narava okoli nas je bila odeta v sneg. Malo zadihani, a dobre volje smo prišli na vrh. „ Kačja slina“ da preprečimo prehlad nam je pasala. Ogenj je zagorel v trenutku, Pasja radost pa zavita v folijo čakala, da se bo „ponvica“ segrela in jo bomo spekli. Nikjer  ni jeger tako dober kot na vrhu Cirnika. Ob skupni mizi smo enoglasno sklenili, da bomo Navihanci. Pot v dolino je minila kot bi trenil.

Metka

 

---

Lisca zimski pohod

Prelep sobotni dan smo preživeli na zasneženi Lisci. Zjutraj, ko smo šli iz vlaka na Bregu, je kazalo sicer okrog -12, ob 2h, ko smo čakali že vlak za nazaj, pa samo -1 :) Ni zime za Eskime. Važno, da so bile palačinke na vrhu. Drugič moramo dati v vabilo še obvezno lopatko, da bi prišli še hitreje v dolino ;)

---

Prvi sredin izlet 9.1.2019

Z letošnjim letom je vodnica Mija uvedla planinske izlete ob sredah.  Drugo sredo v januarju smo se tako odpravili na prvi sredin izlet. Izhodišče je bilo pri Kerinovem znamenju v Pavlovi vasi do koder smo se pripeljali z osebnimi avtomobili. Vreme je bilo hladno, kot se za zimo spodobi, le snega je bilo premalo, da bi pokril gozdna tla, a vendar dovolj, da smo se na pot podali  po zasneženem kolovozu. Po dveh urah prijetne hoje skozi gozd smo prispeli do Svetih gor.  Čeprav je bilo dokaj oblačno, se nam je proti severu  odprl lep razgled na Kozjansko, Boč in Donačko goro, Pohorje v ozadju in vse tja daleč proti zahodu do prvih zasneženih vrhov Kamniško Savinjskih Alp. Po kratkem počitku smo se nato po gozdni poti spustili do potoka Dramljica in se začeli vzpenjati proti Špičku. Na sredi poti se je delno razjasnilo in sonce je obsijalo gozd in pokrajino pod nami. Občudovali smo pogled na vasi in vinograde odete v ivje, s svetlimi meglicami zakrita polja nad katerimi se je dvigovalo pogorje Medvednice in ostala hribovja v daljavi. V lovski koči pod Špičkom smo si privoščili daljši počitek in malico in se nato dobre volje po prijetnem druženju odpravili nazaj proti Kerinovem znamenju, kjer smo zaključili izlet. Mija je kot vodnica zopet poskrbela, da je bila pet ur dolga hoja zelo prijetna in primerna za vse. Udeležencev izleta je bilo deset in vsi hodci smo bili dobre volje, za dodatno veselje pa je poskrbel Mijin psiček Aki, ki je vso pot živahno raziskoval gozd in se veselo družil z nami. Prvi sredin izlet bo zagotovo vsem udeležencem ostal v zelo lepem spominu. Izleti vsako drugo sredo v mesecu, ki jih vodi Mija, so vsekakor dobra novost in zanimiva obogatitev dejavnosti v našem planinskem društvu Brežice.    

Metka Hrovatič

---

13. pohod po poti slovenskega tolarja

Pohod po poti slovenskega tolarja.

Kdo se še spominja, da smo ne tako daleč nazaj, imeli svoj denar, ki se je imenoval tolar. Otroci, ki sedaj obiskujejo osnovno šolo, tega nimajo več  v spominu. Žal!

Da se pa ne bo popolnoma pozabil ta naš ljubi denar, zato  skrbi  Planinsko društvo Brežice.

Tolar se je poslovil 1. januarja 2007 in na pobudo Ivka Godlerja iz Osredka pri Podsredi, se je takratno vodstvo  PD Brežice odločilo za spominski pohod tolarju. Stekle so priprave in s pomočjo KS Osredek je nastal spomenik tolarju. Nad Osredkom se dviga v višino 701 m Veliki vrh, ki je zelo primeren za pohode in tako sedaj nosi spomin na naš ljubi denar.

Morda se boste vprašali zakaj tu ta kraj. Po pripovedovanju domačinov so na tem hribu našli novce iz rimskih časov. Pa smo se odločili, da še mi pokopljemo naše novce za zanamce.

Letos smo organizirali že 13. pohod., ki se ga je udeležilo kar 139 pohodnikov.  Udeleženci pohoda so bili iz zelo različnih koncev Slovenije.  Vsako leto pride cel avtobus planincev iz prijateljskega društva Škofja Loka, tako jih je tudi letos  prišlo kar 53, prišli so tudi iz sosednjih društev - Šmarja pri Jelšah, Podčetrtka, Krškega, Japetiča iz Zagreba  in posamezniki iz različnih krajev. Tudi domačini se zelo radi udeležujejo pohoda.

Začetek in konec pohoda je na domačiji Ivka Godlerja v Osredku.  Pred pohodom je vse udeležence pozdravila predsednica društva Nuša Hribar pot je pa opisal Ivko Godler. Domačini  so pohodnikom pripravili malico s čajem in kuhanim vinom, da so se lažje povzpeli  na vrh. Pri tem postanku jih je pozdravila županja Kozjega Milenca Krajnc. Na vrhu so zapeli slovensko himno, pri tem je imel glavno vlogo bivši župan Kozjega, Andrej Kocman s svojim prodornim glasom.

Vračali so se po krožni poti čez Presko in Pusti vrh nazaj na Osredek, kjer  so člani našega društva pripravili topli obrok.

Za konec moram poudariti, da je vsem pohodnikom, ki pridejo ta dan k nam zelo ljub spomin na naš denar. Kratko imeli smo ga radi.

Danica Fux

---

Novoletni pohod na KUM - 2.januar 2019

Skupina 13- tih planincev Brežiškega planinskega društva se je 2.januarja novega leta 2019 udeležila masovnega pohoda na tako imenovani Dolenjski Triglav - KUM visok 1216 m. Pohod ni bil čisto nič zimski, bil je prelep sončen dan in tudi zeblo nas ni preveč. Pot je bila suha, brez snega, samo malo pod vrhom je bilo poledenelo. Z vrha Kuma smo si lahko ogledali vso Slovenijo, le proti dvanajsti uri je v daljavi snežna ploha prekrila Julijce in Kamniške vršace. V planinskem domu smo se v Brežiški sobi okrepčali in odžejali ter se okoli trinajste ure vrnili proti domu. Povratek je bil vseskozi v sončnem vremenu, pohod ni bil pretežak, ostal nam bo spomin
na milo zimo v teh dnevih.

Franci in Tinko, planinska vodnika

---

Brati gore

V sklopu festivala  »Brati gore 2018« smo v četrtek, 20. decembra preživeli čudovit večer  z Vikijem Grošljem v Knjižnici Brežice. Športni pedagog, vrhunski alpinist, himalajec, gorski reševalec in vodnik Viki Grošelj je preplezal najvišje vrhove vseh sedmih celin planeta, kar je veličasten izziv za vse, ki jim je pustolovščina pomemben del življenja. Spregovoril nam je o izzivih in izkušnjah in nas popeljal v barvitost in razkošnost  posameznih celin, pokrajin in vrhov:  v Aziji – Everest  8848 m, v  Južni Ameriki – Aconcagua  6959 m, v  Severni Ameriki – Denali 6193 m, v Afriki – Kilimandžaro 5895 m, v Evropi – Elbrus 5642 m /oz.Mont Blanc  4807 v središču Evrope/ , na Antarktiki- Vinson  4893 m in v Avstraliji – Kosciuszko  2226 m.

Predstavitev knjige Najvišji  vrhovi celin smo pospremili z odprtjem razstave  Narava gorskega sveta – včeraj, danes , jutri. Le- to so v sodelovanju pripravili na  Zavodu RS za varstvo  narave.

Vida Tomše

---

Samoborje v prvem snegu

Nedeljsko jutro v osrednjem Samoborju.

---

Poludnik

POLUDNIK

 

Napoved za konec tedna 8. septembra 2018  je bila precej klavrna, vendar si je vreme premislilo in nam namenilo prelepo soboto. Odpravili smo se namreč na skrajno zahodno mejo slovenstva, v dolino Zilje. Vodnika Borut in Tone sta nam, kot je to že običajno, pripravila zanimivo in poučno planinsko pot.

 

V Avstrijo smo vstopili na mejnem prehodu Podkoren in se po dokaj strmi cesti spustili v Ziljsko dolino. Hoja navkreber se je pričela na Brški planini. Prelepa narava, macesni ob poti in žametno mehka tla pod nogami so nas kar ponesli v višino. Ker so planine pašne, je bilo v tem času na njih še kar precej živine. Prijazno in zgodnje jesensko vreme je godilo tudi živalim tam gori. Planšarije so v precejšnji meri tudi tukaj namenjene turizmu. V dobrih dveh urah smo se povzpeli na vrh Poludnika in imeli res kaj videti. Julijske Alpe so se nam ponujale na jugovzhodu,nasmihala sta se nam Dobrač in Svete Višarje. Kot na večini tamkajšnjih vrhov, stoji tudi na Poludniku velik križ.

 

Po krajšem počitku smo nadaljevali pot na Poludniško planino, ki je bila ta dan dobro obiskana. Krave so pozvanjale s svojimi zvonci, kot da nas vabijo, naj vendar še malo ostanemo v tem lepem svetu. Sestopili smo mimo Brškega jezerca.

Prelepa sobota nam bo vsem, ki smo imeli to srečo, da smo jo lahko tako užili, ostala v najlepšem spominu.

 

Ostala pa nam bo v spominu tudi, ker smo ta dan očistili celotno planinsko pot na Poludnik. Potekala je namreč akcija Očistimo Slovenijo in mi smo na pobudo načelnice odseka VGN Olge Kržan opravili koristno delo pač na tej poti.

 

Laura Rueh

---

Martinov pohod 2018

Člani PD Brežice so se na lepo Martinovo nedeljo udeležili pohoda iz Globočic - Kraško vas - Izvira do Stankovega. 

Foto: tine Vimpolšek

---

Izlet v neznano

Izlet v neznano

Tokrat je bil avtobus premali za 56 udeležencev pohoda v neznano. Za to je nekaj pohodnikov šlo z osebnim avtom.  Samo voznik avtobusa in naš vodnik Marjan Rovan sta vedela da gremo proti Ribnici. V Ribnici smo od daleč zagledali naš cilj, bela cerkev na vrhu hriba. Dobro označena pot je potekala po gozdu. Pri jamarskem domu smo imeli kratek postanek in nadaljevali pot do vrha po naravoslovni poti. Ob poti je bilo veliko poučnih tabel s koristnim in zanimivim informacijam. Na vrhu po daljšem počitku smo odpeli našo torkarsko himno in počasi se odpravili v dolino. Ponovno smo se ustavili pri jamarskem domu na zasluženem kosilu. Prijazno osebje doma nam je pripravilo njihovo specialiteto, enolončnico »trojko«. Hvala za njihov trud in prijaznost. Polni kulinaričnih dobrot in lepih vtisov smo se odpravili proti avtobusu. Bil je čudovit dan v dobri družbi in neokrnjeni naravi. Na svidanje do naslednjega Torka.

---

Donačka gora

 

Skupina 41 torkarjev iz PD Brežice se je podala na Donačko goro. Bil je prelep dan in čudovito druženje

 

Donačka gora je vrh, ki se nahaja severno od Rogatca. Z vrha, ki geografsko spada med Karavanke je lep razgled po bližnji in daljni okolici. Z zahodnega vrha na katerem je postavljen visok kamnit križ se lepo vidi Boč z okolico, ob lepem vremenu pa pogled seže od osrednjih Kamniško Savinjskih Alp do Pohorja. Na zahodnem vrhu je tudi vpisna skrinjica in slovenska zastava. Delno že omenjeno ima Donačka gora dva med seboj skoraj enako visoka vrhova, zahodnega in vzhodnega. Večina planincev vzpon konča na zahodnem vrhu, le redki pa vzpon podaljšajo na 20 minut oddaljen vzhodni tehnično bolj zahteven vrh. Na vzhodni vrh pa lahko pridemo tudi po krajši plezalni poti.

 

Nadmorska višina: 884 m

 

 

---

Na Špiček tokrat varneje

Torkarji smo se na svoj prvi jesenski pohod po počitnicah podali na Špiček. Dan je bil deževen, ampak za 32. vztrajnih pohodnikov to ni bila nikakršna  težava. Ob obujanju spominov na počitnice je čas hitro tekel in že smo bili na vrhu. S sabo smo tokrat prvič imeli avtomatični zunanji defibrilator (AED), ki ga je Planinsko društvo Brežice na pobudo Tončke Tokić kupilo z namenskimi sredstvi prijaznih donatorjev. Z AED- jem v Mehovem nahrbtniku se nam je pot, odmaknjena od prometnih poti, zdela varnejša. Hvala vsem, ki so pomagali pri tej pridobitvi. Po zasluženi malici smo zapeli našo himno ter se na poti proti domu zglasili pri naši planinski prijateljici Olgi Kržan v Pavlovi vasi. Prijazno nas je sprejela in nas pogostila z golažem, pecivom in ostalimi dobrotami, ki so podaljšale naše druženje do popoldanskih ur. Hvala Olgi za vse.

Meho Tokić

---

Triglav

 

TRIGLAV  15.8-16.8.

 

Vsakič ,ko slišim besedo Triglav pomislim na našega očaka. Letos je bila ta beseda kar velikokrat prisotna v pogovorih med mojimi planinskimi prijatelji. »Kaj pa če«, smo nekateri razmišljali na glas. In plan je bil, vodnika zagotovljena, volja pa tako in tako. Kljub muhastemu poletju, je bila tudi vremenska napoved odlična.  Pa smo šli. Da ne bo šlo čisto po planu smo ugotovili že na Pokljuki: »Popolna zapora ceste zaradi sečnje lesa«. Nedostopna Konjščica nam ni bila naklonjena. O , to pa že ni ovira za zagrete planince s ciljem. Parkiramo na Pokljuki in pot pod noge. Med ljudmi, predvsem tistimi ,ki jo še niso prehodili ,je razširjena misel ,da je to najlažja pot. Moje mnenje pa je ,da lahke poti na Triglav ni.

Gor in malo dol, pa spet gor in preko Studorskega prevala do Vodnikovega doma.  Časa je bilo dovolj , vreme čudovito, tako, da smo na uro kar pozabili. Po okrepčitvi pri Vodnikovem domu se je pot začela bolj vzpenjati. Visokogorje se je odkrivalo. Občudovali smo vse bolj redko gorsko cvetje. Tudi naš prvi cilj Dom Planika je bil vse bližje. Sredi popoldneva smo prispeli. Nekateri planinci so se še vzpenjali na Triglav ,mi pa smo se po mnenju Francija odločili, da gremo naslednje jutro. Sledil je počitek za nekatere, drugi pa smo »skočili« še na Kredarico, popili čaj v Triglavskem domu in se do večera vrnili na zaslužen počitek. Po počitku v sobi z 20 utrujenimi planinci in po zajtrku smo ob 7 uri z vso vnemo zagrizli v hrib. Gora se je spreminjala v »mravljišče«. Kolone so se z vseh strani vzpenjale proti vrhu. Dom Planika je postajal vse manjši. Z desne strani zagledamo naš največji dom, Triglavski dom na Kredarici. Počasi se pogumno vzpenjamo. Prvi za Francijem P. naš najmlajši Martin potem pa pisana ,večgeneracijska družba vse do Francija K.,ki se je vzpenjal kot zadnji in je imel vse pod kontrolo. Srečevanja, pozdravi, premiki in seveda pavze za fotografiranje so se ponavljale do vrha. Gor pa zmagoslavje ,veselje in spominsko skupno fotografiranje.  Ja, brez tega ne gre. V svoji sredi smo imeli tudi kar nekaj kanditatov  za obvezen krst ob prvem vzponu.   Spust  je potekal brez posebnosti. Navdušeni in še posebej ponosni na najmlajšega Martina, posedemo v Planiki ,se okrepčamo in jo mahnemo proti Vodniku. V veselem vzdušju se je zaslišala celo pesem. Vsak vzpon na Triglav je nekaj posebnega. Nekateri so bili drugič, sama tretjič ,Franci in Olgica pa kar petinštiridesetič. Za to zaslužita še posebne čestitke. Hvala vodnikoma Franciju Kržan in Franciju Petelinc za odlično vodenje in potrpežljivost, da smo tako brezskrbno in brez posebnosti priplezali na vrh in se tudi vsi srečno vrnili. Franciju in Olgici pa še hvala za srečno vožnjo.

P.S. Med vzponom smo se tudi pogovarjali ,kako ohraniti čisto naravo. Kako zelo pomembno je odnašanje smeti v dolino. Olgica nas je kot članica naravovarstvenega odseka pri domačem Planinskem društvu opozorila na akcijo »Očistimo Slovenijo« ,ki bo 15.9.. Podučila je najmlajšega in tudi starejše, ki so opravili svoj prvi vzpon o pomembnosti odnašanja smeti. Skupaj smo ugotovili, da so naše gore dokaj čiste saj med vzponom nismo opazili nobenih smeti, čeprav  so tudi tokrat na vrhu prodajali pločevinke.

 Milena Hočevar   

---

Bizeljsko - grad Podsreda

Urejanje poti

Markacisti smo urejali poti in obnovili markacije na zasavski poti in mednarodni E7 od Bizeljskega do gradu Podsreda. Delno smo obnovili markacije na poti kozjanskih borcev. Pohodnikom želimo varen korak.

---

Kamniško sedlo - Ojstrica

V soboto 28.7. smo se planinci pod vodstvom Mije podali na dvodnevno zahtevno turo v Kamniško Savinjske Alpe. Pot smo začeli v Logarski dolini in se mimo slapa Rinke povzpeli do Okrešlja.  Na izviru Savinje smo "dotankali" vodo, pomalicali iz nahrbtnika in jo ubrali proti Kamniškem sedlu. Hitro smo pridobivali na višini, saj je pot dokaj strma. Ob poti nas je  pozdravljalo prekrasno cvetje, visoke gore pa so bile vse bližje. Ko smo se razveselili koče na Kamniškem sedlu, je sledilo še eno čudovito presenečenje - prava preproga planik. Po postanku in okrepčilu smo se odpravili na Brano, kot se za zahtevno turo spodobi. Mislila sem že, da sem videla  vse gorske rože, a pravo razkošje  se je tu šele začelo. Pisane preproge redkega cvetja so se kar vrstile. Ob takšnem pogledu in odkrivanju novega, smo kar hitro priplezali na vrh Brane 2253m n.v.. Nekaj minut smo uživali v razgledu,  nato pa je sledil  spust , večerja v koči ter družabne igre z veliko smeha in dobre volje. Naslednji dan smo jo po zgodnjem zajtrku ubrali proti Korošici..Malo gor, veliko dol in že smo bili pri požganem domu na Korošici. Kako bi prijal prijazen pozdrav oskrbnikov in planincev, okrepčilo in skodelica kave,  nas pa je pozdravilo  prazno, žalostno ožgano zidovje. Razveselil  nas je le pogled na kravice, ki se se mirno pasle in se niso pustile motiti.  Odprli smo nahrbtnike, kjer se vedno najde kaj za pod zob. Ob pogledu proti Ojstrici je bilo vsem jasno, da se moramo nujno "nafilat" z energijo. "Gremo" zaslišim Mijin glas. Vstanem, zategnem rukzak, pri tem odtrgam vrvico, popravim na hitro in že se spet vzpenjamo. Sledil je dolg vzpon. Adrenalin je naraščal, mi pa kar nismo mogli verjeti, da vse to zmoremo. Srečno priplezamo na vrh Ojstrice 2350m n.v. kjer občutimo zmagoslavje, nakar sledi obvezno, dokazno slikanje. Še nekaj minut občudujemo razglede na vse strani, nato pa se začnemo spuščati, malo po štirih ,malo po dveh in seveda brez palic. Sledil je odcep proti Škarjam. Ko že mislimo ,da je "tahudo" za nami, zagledamo kline in zajle. Dolgi korak in malo po "tazadnji" in premagana je tudi ta ovira. Pot do Koče na Klemenči jami pod Ojstrico se je vlekla kot "jara kača". Noge so postajale vse težje in žuljave. Je pa zato toliko bolj teknilo okrepčilo pri koči. Hvala Miji za to nepozabno dogodivščino, odlično vodenje, zmeren korak in ne nazadnje za odlično ribjo solato, vsem ostalim pa za super družbo. 

  Milena Hočevar  

---

Dravograd - Dan slovenskih markacistov

Več kot 150 markacistov iz cele Slovenije se je zbralo na šestem dnevu markacistov, tokrat v Dravogradu. Urejali smo planinske poti po Košenjaku in okolici. Nato je sledilo prijateljsko druženje na kmetiji Klančnik. Bilo je prijetno delovno druženje. Vsem pohodnikom varen korak na vseh poteh. Markacisti PD Brežice.

---

Rogla

18 članov PD Brežice se je udeležilo Dneva slovenskih planinskih doživetij 2018. Za pohod je bilo na izbiro več poti. Mi smo se odločili za pohod na Lovrenška jezera. Ob prihodu na izhodišče se je začela slavnostna prireditev s sprevodom društvenih praporščakov. Tudi za najmlajše je bilo poskrbljeno.

Bil je čudovit dan v dobri družbi planinskih prijateljev iz cele Slovenije.

Domov smo se odpravili v popoldanskih urah.

---

Krvavec

Tradicionalno srečanje seniorjev PD Pošta Telekom Ljubljana in PD Brežice. Tokrat so nas domačini srečanja iz prijateljskega PD PTLj popeljali po lepotah Krvavca. Dobra družba, lepota narave, prijetno druženje in lepo vreme nam vsem udeležencem bo ostalo v lepem spominu. Drugo leto se vidimo v Brežicah.

---

Mali princ iz Milanovega fotoaparata

Na Bizeljsko sta se preselila Gorenjca Danica in Milan Peternel. Že njuno domovanje v Bukovju kaže, da sta velika ljubitelja narave, poleg tega pa vneta hodca, zato ni čudno, da sta se včlanila v PD Brežice. Milan naravo opazuje predvsem skozi fotoaparat, zato je na turi na južni Velebit naklikal kar 500 posnetkov. Nekaj si jih lahko ogledate v njegovi galeriji.

---

Sreča hodi s pogumnimi.

Tokrat je šla sreča z nami na južni Velebit, na Veliki Crnopac in stezo Mali princ. Ogled tega koščka "mitske gore" je bil že večkrat razpisan in preklican. Tudi tokrat je dan predtem nevihtna fronta mnogim že vzela upanje, le moje izkušnje so mi dajale upanje, zaradi katerega ture nisem preklical. Vse življenje že ugotavljam, da sreča ljubi pogumne, in tudi tokrat je bilo tako. Ena najlepših tur. Prepričajte se z ogledom posnetkov.

---

Brežiški športni vikend

V lepem sončnem vremenu se je skupina 19. pohodnikov odpravila na krožno pot od Čateža ob Savi prek Šentviške gore v Žejno in nato do Globočic. Po Krajšem postanku in topli malici na domačiji pri Martinovi smo se odpravili čez Mrzlavo vas nazaj do Čateža. 

---

Na Vgrizovi planini z Jankom Megličem - foto Tine vimpolšek

26.maja 2018 smo v lepem vremenu lahko občudovali prelepo naravo na Vgrizovi planina skupaj z vodnikom Jankom Megličem! 

---

Ledeniki na Nanosu (20.5.2018)

Prejšnjo nedeljo, 20.5.2018, smo izkoristili lepo vreme in se odpravili na hrib, ki nas vedno opomni, da ga moramo obiskati, ko se peljemo po primorski avtocesti, na Nanos. Meglena vremenska napoved, ki je obetala nekaj dežnih kapelj nam je prizanesla in nam celo pričarala sončno panoramo. Ne spomnim se kdaj mi je nazadnje vzpon tako hitro minil, saj sta dobra družba in jeklenica tu in tam naredili svoje in že smo bili na vrhu. Kot omenjeno, smo za vzpon izbrali poti iz Razdrtega, ki sodi med zahtevne označene poti, vendar ni nobenih posebej izpostavljenih predelov, le "zajla" na treh-štirih predelih. Vsekakor pot, ki jo bom še prehodila, saj me je prevzela nekje v podzavesti in je ne gre pozabiti. Za sestop smo ubrali pot do Abrama ter si nato še sproti ogledali ledenike, ki se skrivajo v gozdnih kotičnik in zbujajo spoštovanje s svojimi globinskimi razsežnostmi. Vsekakor nedeljski izlet, ki ga kot vodnica priporočam, da se opogumite in opravite to pot. Zares vam ne bo žal in tudi če vas je malce strah višine in potem so tu še "zajle"... jaz ta strah počasi premagujem in vsak korak je bolj siguren, le soočiti se je potrebno in si vzeti na poti čas, pa naj vas prehitevajo če hočejo :)!

Nasvet iz izleta: Dobro preberite obvestila na mizah v kočah, saj vam lahko zaračunajo pogrinjek ob uživanju svoje s seboj prinešene hrane. Raje kupite kavo, namesto plačilo poginjka, saj boste imeli še dodaten užitek ob malčkanju :)!

Vabljeni, da podoživite izlet skozi galerijo :)!

---

Vgrizova planina v Karavankah

Izlet z našim planinskim Prijateljem iz Tržiča na Vgrizovo planino v Karavankah(Avstrija). Pot nas je vodila iz Brežic do mejnega prehoda Ljubelj in naprej na avstrijsko stran. Kmalu za tem, ko smo na levi strani ceste opazili manjšo cerkev, smo zavili levo proti vasi Žabnica/Bodental (1010 m/nm).

Naš tokratni cilj je bil Vgrizova planina, 1569 m, pod Kosmatico,1659 m, ena od idiličnih planin na severni strani Karavank. Začetek pohoda je bil pri Serajniku v Podnu, od tam po razgledni cesti do domačije Vgriz in dalje po lepi poti na planino. Sestop v dolino je bil po drugi strani pod mogočno Vrtačo, skozi čudežno Mlako mimo domače gostilne Podnar, od tam pa do izhodišča pri Serajniku.

Devetnajst zadovoljnih pohodnikov se je v popoldanskih urah odpravilo nazaj proti Brežicah z zagotovilom da se drugo leto ponovno odpravimo v manj znane a lepe poti našega vodiča Janka Megliča.

---

Golica

V soboto, 12. maja 2018, smo se odpravili na Golico, kraljico narcis. Vseh skupaj nas je bilo kar 66. Iz Planine pod Golico smo krenili proti Koči na Golici, od tam pa večina še proti vrhu Golice. V dolino smo se vračali proti Sedlu in potem v Javorniški rovt. Tudi vreme nam je še kar dobro služilo, edino na koncu nas je malo ujel dež.

---

Kočevski pragozd (Rajhenavski pragozd)

MDO Odsek za varstvo gorske narave je organiziral izlet v KOČEVSKI PRAGOZD. zbrali smo se pri ŽAGI, od tam pa je bil organiziran pohod po KOČEVSKIH GOZDOVIH. Kot povedo fotografije je to prečudovit del naših gozdov. Preživeli smo lepo nedeljo in druženje planinskih prijateljev. Hvala gozdarju Janezu za vse povedano.

 

Narovarstveni odsek PD Brežice, Olga Kržan

---

AZALEJA- IZ TRŽIŠČA NA VRHEK

NARAVOVARSTVENI POHOD – AZALEJA – IZ TRŽIŠČA NA VRHEK

 

Dne 5. 5. 2018 je Odsek za varstvo gorske narave PD Brežice organiziral naravovarstveni izlet, na katerem smo si ogledali rastišče AZALEJE v kraju Vrhek nad Tržiščem pri Sevnici.

Po eni uri vožnje smo prispeli do pletenke velikanke v Tržišču, kjer smo se pridružili krajanom Tržišča na njihovem tradicionalnem pohodu AZALEJA iz Tržišča na Vrhek. Voden pohod je potekal po makadamski poti, po gozdnih in travniških poteh vse do rastišča azaleje na Vrhku. Med potjo  so nam prijazni domačini postregli z domačimi dobrotami in pijačo. Na samem rastišču nam je spregovoril predsednik mednarodne organizacije PRO SILVE ( sl. ZA GOZD ), v katero je včlanjenih 27 držav iz Evrope. Osnovno načelo organizacije je razvijati sonaravno, trajnostno in mnogonamensko gospodarjenje z gozdovi, da bo še kaj ostalo zanamcem. Vse prisotne je opozoril na čuječnost. Ko se nahajamo v naravi si jo pozorno oglejmo, bodimo v stiku z naravo, zaprimo oči in ji pozorno  prisluhnimo V nadaljevanju nam je varuhinja gorske narave PD Brežice  dipl. ing. gozdarstva Katjuša Okrošek  podala več informacij o samem spoštovanem rastišču rumenega sleča, ki je del Evropskega ekološkega omrežja NATURA 2000.  Na jasi v objemu gozda smo lahko občudovali zaklad Vrhka opojno dišeči RUMENI SLEČ ali AZALEJO PONTICO, ki je sicer strupena rastlina.

Polni lepih vtisov smo s napotili v dolino, kjer nas je v gostišču Ulčnik v Tržišču čakala topla malica.

S soncem obsijanem dnevu smo imeli lep in poučen izlet.

Tončka Tokić VGN

---

Ratitovec, 29. 4. 2018

V nedeljo, 29. aprila 2018 smo se brežiški planinci podali na najvzhodnejši vrh Julijskih Alp, Ratitovec. Nanj smo se povzeli iz slikovite vasice Prtovč, ki je ena najvišje ležečih v Sloveniji. Z najvišjega vrha Ratitovca, Altemavra (1678m) smo občudovali razgled na vse tri strani slovenskih Alp: Julijske, Kamniško-Savinjske in Karavanke. Ob sestopu po severnem pobočju pa uživali v snežnih radostih. 

---

Loka - Lovrenc - Breg

Torek 24. 04. 2018 smo se odpravili z vlakom iz Brežic proti Loki. Od tam se nas je 33 pohodnikov napotilo na Lovrenc. Vreme je bilo čudovito, tako da je bilo uživanje opazovati naravo in lepe razglede. Na vrhu smo občudovali Encijane in uživali v dobri družbi. Po odpeti torkarski himni smo se napotili proti Bregu. V Okroglicah smo se ustavili na kavici v čudovitem ambientu pri ribniku. Vse te lepote nam bodo ostale v lepem spominu. V Brežice smo prispeli v popoldanskih urah.

---

Samoborsko gorje - Japetič

Na Japetič se nas je odpravilo le pet članov, kar pa je imelo nekaj prednosti: več smo si povedali in tudi če smo govorili vsi hkrati, nismo bili preglasni, lažje smo se uskladili pri tempu in počitkih, pa manj čemaža smo potrgali.

---

Boč, 8. april 2018

8. aprila 2018 smo se brežiški planinci odpravili na štajerski Triglav, Boč. Težavnost vzpona smo prilagodili zmožnosti planincev in se na hrib vzpeli v dveh skupinah. Ena skupina je vzpon pričela v dolini, v vasi Kostrivnica in vrh osvojila po prisojnem pobočju. Najmlajši pa so do vrha Boča opravili nekoliko krajšo pot - od Doma na Boču. Ob sestopu smo en teden po veliki noči opazovali znamenitost, simbol Boča - redko velikonočnico. 

---

Kostanjevica na Krki - Polom čez Rigle

Iz Kostanjevice po zahtevni poti čez Rigle se je skupina 35. torkarjev v lepem vremenu povzpela na Polom. Po postanku pri bivaku PD Polom Kostanjevica in odpeti torkarski himni smo se čez Vodenice vrnili do izhodišča. Lep pohod v dobri družbi. Torek je naš dan za dušo in telo.

---

Brežiška planinska pot

Planinsko društvo Brežice je v nedeljo organiziralo že 34. pohod po Brežiški poti. Zbor pohodnikov je bil ob 9. uri na parkirišču pred cerkvjo na Čatežu ob Savi. Krožna pot nas je vodila s Čateža na Šentvid skozi naselja Žejno in Sobenjo vas na 621 m visok Veliki Cirnik. Po krajšem počitku smo se spustili v Globočice, kjer so nam Martinovi(prijazna turistična kmetija) pripravili toplo malico. Nato smo se skozi Mrzlavo vas vrnili na Čatež ob Savi. 

Pohoda se je udeležilo 55 pohodnikov iz Brežic in okolnih planinskih društev ter planinci iz prijateljskih društev iz Zagreba in Samobora. Dan je bil lep. Na vrhu smo doživeli tudi malo sončka in nekaj centimetrov snega. V glavnem lepo prijateljsko druženje. Vidimo se drugo leto na 35. pohodu.

Srečno in varen korak na vseh poteh

Meho Tokić

---

Čistilna akcija

Starejši planinci pa smo se zbrali na Čatežu. Ker nas je bilo kar 16, smo se razdelili v štiri skupine. Počistili smo poti proti Šentvidu do Žejnega, Ob avtocesti do Mrzlave vasi in naprej do Globočic.

Bilo je kar nekaj smeti, ampak manj kot pretekla leta. Tako, da ugotavljamo, da  vedno bolj varujemo to našo naravo in odnašamo smeti s seboj v dolino.

Po čistilni akciji smo se zbrali na TURISTIČNI KMETIJI "PRI MARTINOVIH"  v Globočicah, tam nas je čaka malica. 

Veseli smo da se je čistilne akcije udeležilo 20 učencev iz OŠ Artiče. Očistili so planinsko sadjarsko pot med šolo in Sromljami. Nabrali so 5 vreč smeti, kar je vidno tudi iz fotografij. Katero so na koncu akcije pridno presortirali v zabojnike. Čestitamo mladi planinci.

Akciji se je pridružila tudi OŠ Brežice

V petek, 23. 3. 2018, smo učenci 5. razreda OŠ Brežice sodelovali v čistilni akciji. Vanjo smo se z veseljem vključil. Bili pa smo zelo presenečeni nad količino odpadkov v naši okolici.  

Podpiramo akcije čiščenja, s katerimi pripomoremo k ohranitvi čistega okolja.

 

                                                                           Učenci 5. razreda z razredničarkami

Hvala vsem udeležencev čistilne akcije.

Olga Kržan

---

Šutna - Brezovica - Planina

V lepem snčnem vremenu smo se povzpeli iz Šutne čez Brezovico na Planino v Podbočju. Od začetka smo opazovali pomladne rožice in tudi preizkusili hojo v snegu. Štirideset udeležencev druženja je bilo enotno, dobra družba v naravi je doživetje in pravljičen dan. Naslednji torek v nova doživetja.

---

Po slov. gorah od Socerba (Strmeca) do Ankarana - foto Tine Vimpolšek

---

Občni zbor PD Brežice 2018 - foto Matej PETRIČ

Matej PETRIČ je delil znami nekaj utrinkov iz občnega zbora PD Brežice!

---

Samoborsko gorje februarja 18

Tretja tura na "Samoborsku obilaznicu" je bila resnično zimska - dala nam je zamete do pasu (vsaj za otroke), globoke gazi, prezeble prste, slepeče sonce in čudovit razgled na zasnežene grebene južno od Gorjancev. Zanesljivo najlepša nedelja v februarju 2018.

---

Veliki Cirnik

Konec Januarja, bolj pomladni kot zimski dan. Torkarji smo se zbrali na Cerini in mimot "žlegerja" čez Dobeno povzpeli na Veliki Cirnik. Štirideset udeležencev pohoda je uživalo v lepem vremenu in dobri družbi. Torek je naš dan, dan za dušo in telo.

---

Po poti slovenskega tolarja

Dvanajsti tradicionalni pohod po poti slovenskega tolarja. 

---

Špiček - prvi pohod v novem letu

Za prvi pohod v novem letu, torkarji že vrsto let izberejo Špiček. Tokrat je bilo isto. V meglenem, prej pomladanskem vremenu se je skoraj štirideset udeležencev podalo na vrh.

---

Tradicionalni drugi pohod v novem letu na Bohor - foto Tine VIMPOLŠEK

---

Tradicionalni novoletni pohod na KUM - foto Tine Vimpolšek

Vsakega 2. januarja se planinci zberemo na Kumu, dolenjskem Triglavu! 

---

Tradicionalni 20. pohod na Polom - foto Tine Vimpolšek

---

Najvišja priznanja PZS 2017

Najvišja priznanja planinske zveze za leto 2017 poklon predanim prostovoljcem

 

Planinska zveza Slovenije vsako leto podeljuje najvišja priznanja kot skromno nagrado in izraz spoštovanja prejemnikom za njihovo dolgoletno in neutrudno prostovoljno delo. Na svečani podelitvi v Mislinji je 2. decembra 2017 svečane listine PZS prejelo deset zaslužnih posameznikov, ki so dali izjemen pečat planinstvu in planinski organizaciji. Spominske plakete ob življenjskih jubilejih pa je za uspešno in predano delovanje prejelo 21 planincev, med njimi tudi Franci Kržan, dolgoletni vodnik POZS iz Planinskega društva Brežice.

Franc Kržan je član PD Brežice od leta 1980, vodnik PZS A, B in D kategorije ter ljubitelj narave. Več mandatov je bil član UO PD Brežice. Izkazal se je kot zelo uspešen vodnik. Je tisti znameniti vodnik, ki ga brežiški planinci poznajo po tako imenovanem »Francijevem koraku«, kar prevedeno pomeni: v hrib stopaj počasi, stopinja do stopinje, korak naj bo kratek, ne zaletavaj se. Njegov način vodenja posebej cenijo starejši planinci. Od leta 1990 pa vse do 2004 je bil načelnik vodniškega odseka. Več kot dve desetletji sodeluje pri izvedbi letnih družinskih in mladinskih taborov, kjer odgovorno vodi načrtovane izlete. Sodeloval je pri izvedbi planinskih šol za odrasle. Pri izletniški dejavnosti poleg vodenja izletov in pohodov skrbi tudi za prevoze planincev. Za planinstvo je navdušil vse člane svoje ožje in širše družine. Franc in njegova žena Olga sta v društvu znana kot najbolj aktiven planinski par. Franc je nepogrešljiva gonilna sila planinstva v Občini Brežice.

Tone Jesenko

---

Planinski večer - Kirgizija

Svoje utrinke s popotovanja in trekinga po neskončnosti čudovite in neokrnjene pokrajine Kirgizije nam je predstavila

 

Sonja Kostevc, aktivna članica

Planinskega društva Bohor – Senovo.

---

Trdinov vrh

Mladi planinci smo se na martinovo soboto odpravili na Gorjance. Učenci osnovnih šol iz Artič, Brežic, Cerkelj, Dobove, Globokega in Pišec so osvojili Trdinov vrh.

---

Prilipe - Čateške toplice - naravovarstveni izlet

Dne 18. 11. 2017 je je odsek za varstvo gorske narave PD Brežice organiziral naravovarstveni izlet, invazivni organizmi pri nas v predelu Čateških toplic in Prilip.

Izlet je vodil profesor Dušan Klenovšek, naravovarstveni sodelavec v Kozjanskem parku, varuh gorske narave, redni avtor prispevkov v Planinskem vestniku in dober poznavalec območja.

Popeljal nas je ob topli strugi do Čateških toplic in do mrtvic Save pri Prilipah (Cola). Seznanil nas je s številnimi invazivnimi rastlinami in živalmi, ki živijo na tem območju.

Imeli smo lep poučen izlet.

Tončka Tokić

 

---

Trdinov vrh

V soboto, 11. 11. 2017, se nas je kar 64 mladih planincev odpravilo na Gorjance. Z avtobusom smo se zapeljali do vasi Gabrje, od koder smo se po malo blatni poti, a na srečo postlani z jesenskim listjem, osvojili najvišji vrh, Trdinov vrh, 1178m. Ves čas nas je spremljalo sonce.

---

Rudnica

Jesenski pohod po bližnjem hribovju - Rudnici nad Olimjem. Poleg zanimivih geoloških pojavov ob poti, smo opazovali čudovite jesenske barve, simpatične domače živali in prelepe razglede. 4,5 urni pohod smo v Olimju zaključili pri Minoritskem samostanu in s sladko čokolado.

---

PO POTEH BREŽIŠKE ČETE

Ob prazniku občine Brežice je PD Brežice kot ponavadi sodelovalo v pripravi poti in vodenju pohodnikov po poti Brežiške čete. Tokratni 41. pohod je potekal iz Sromelj-Lastine-Silovec-Drenovec in naprej v Osredek do Preskarjevega mlina. Za celotno pot smo potrebovali  slabe štiri ure hoje.

Pohoda se je udeležilo 106 pohodnikov

Vsak udeleženec je prejel izkaznico pohoda. Za trikratno udeležbo na pohodu je prijel bronasto za petkratno srebrno in za desetkratno udeležbo zlato značko pohoda.

Na koncu pohoda je vse udeležence čakal partizanski golaž.

---

Torkarji v Tamarju - foto Tine Vimpolšek

---

Izlet v neznano

V Torek 24. 10. 2017 se nas je 49. torkarjev podalo na izlet v neznano.

Pot nas je vodila proti Ljubljani, Jesenicam na gorenjskem in v zgodnjih dopoldanskih urah smo prispeli v Planico. Eno urni postanek je bil dovolj za ogled znamenitosti, ki nam jih ponuja Planica. Sprehodili smo se po dolini Tamar in občudovali s soncem obsijane gore s prelepim Jalovcem simbolom PZS. V planinskem domu Tamar smo se okrepčali z odlično pripravljeno telečjo obaro. Odšli smo tudi do slapa Nadiža in se vrnili v Planico, kjer nas je čakal avtobus. V objemu s snegom pobeljenih gora smo v dobri družbi preživeli prelep sončen dan. Na poti domov smo postali na Zelencih in si še ogledali izvir Save Bohinjke. Lepšega dneva za izlet v neznano si nismo mogli izbrati, ostal nam bo v lepem spominu.

Tončka Tokić

---

Izlet v neznano - 8.oktober 2017

22 članov PD Brežice  se je v lepem jesenskem dnevu sprehodilo čez greben Tušćak v samoborskem gorju. 

---

Srečanje mladih planincev na Jančah

---

Sevnica - Lisca- Breg

Ob sedmih zjutraj se nas je na železniški postaji Brežice zbralo 20 planincev. Iz Dobove so se z vlakom pripeljale še štiri, tako da nas je iz Sevnice proti vrhu Lisce krenilo 24. Odpravili smo se po daljši poti čez Zajčjo goro. Čudovito pot, dobro označeno in tudi razgledno smo prehodili v dobrih treh urah. V Tončkovem domu smo se odžejali in okrepčali iz bogate ponudbe prijaznih oskrbnikov. Na to smo se mimo Jošta čez Razbor spustili nazaj v dolino, do železniške postaje Breg. Po poti nas je dohitel dež, vendar pa to ni pokvarilo dobrega razpoloženja v skupini.

---

Mladinski odsek na Kumu

V soboto 23. septembra smo bili na Kumu in to Mladinski odsek. Bilo nas je 37 otrok in staršev.
Imeli smo lepo vreme in otroci so uživali.
Slike, Olga Kržan

---

Kum

---

Pohod "torkarjev" 5.septembra na špiček - spomin na Marijo

Dne 5. septembra so se "torkarji" podali na Špiček. Po vrnitvi iz vrha so se ustavili pri Kržanovih v Pavlovi vasi. Tak, kjer je končala svojo pot naša Marija Veble. Obujali smo spomine na njene poti po Evropi in izven nje.Bila je naš vzor. Mislim, da jo lahko posnemamo. Vedno bo z nami na naših planinskih poteh. Zato smo se odločili, da vsako leto obiščemo ta njen kraj v Pavlovi vasi pri Kržanovih. Tu je imela pesa Mikija. Zadnji objem mu je še dala, ga nahranila, pobožala ga je in se zgrudila. Kot, da se je hotela posloviti od svojega vrta, od lepih razgledov na Gorjance, na Sleme, na Brežiško in Krško kotlino. 

Zapisala Olga KRŽAN

Slike: Milena Hočevar, Tine Vimpolšek

---

Avgustovski pohod na Cirnik-Mariji Veble v spomin

35 pohodnikov se nas je zbralo vročega, zadnjega petkovega popoldneva v avgustu na Žejnem. Mesec avgust je bil Marijin mesec, saj je bila rojena prav v tem mesecu. Enajstega avgusta pred dvaindevetdesetimi leti.

Konec meseca junija smo se od Marije Veble poslovili. Umrla je nenadno in nepričakovano. Lahko bi rekli sredi koraka, v njenem elementu, na obronkih najvišjega hriba v naši občini, Špička. Nekaj dni prej je s skupino planincev brežiškega planinskega društva pohajkovala in uživala v čudovitih zgodnje poletnih dneh na travnatih pobočjih Velike Planine, tako da je bila vest, da nas je zapustila, izjemno presenetljiva in boleča.

Ko smo se tega vročega poletnega dne podali proti vrhu in vmes klepetali, pa smo si bili bolj kot ne edini. Vsi zbrani bi si, če pogledamo brez predsodkov, želeli prav takšnega odhoda s tega sveta. Da bi bili do konca vitalni in sposobni skrbeti sami zase in živeti aktivno ter polno življenje do zadnjega diha. Ker je narava naredila tako, da se vsako življenje po določenem času zaključi, si pred tem najbrž nima smisla zatiskati oči. In če razmišljamo o svojem koncu bivanja na tem planetu, potem si ni možno želeti lepšega slovesa, kot se je zgodil Mariji. Sredi sprehoda in med prijatelji je zastalo njeno srce.

Na vrhu Cirnika smo se zbrali pri bivaku, kjer so nas že čakali Ivan, Marijin mož, ki ga je izguba žene, s katero je živel skoraj sedemdeset let, izjemno potrla, Jožica, Marjan, Rudi in Seka pa so pripravili okusno malico, ki smo se je pohodniki lotili takoj, ko smo preoblekli preznojene majice. V ambientu mogočnih bukev, ki so s svojo gosto senco ohladile naša pregreta telesa, ter ob pogledu na zahajajoče žareče sonce na obronkih zahodnega grebena hriba, smo brez besed posegli po pečenem jegru, sočnih paradižnikih in papriki ter osvežujoči pijači, za katro so poskrbeli prisotni vinogradniki. Ko smo potešili svoja telesa s potrebno energijo in tekočino, smo se z besedo in pesmijo spomnili naše dolgoletne predsednice in častne predsednice društva, v času predsedovanja katere je nenazadnje zrasel tudi bivak na Cirniku, ob katerem smo se zbrali.

Tone Jesenko nas je spomnil na njeno bogato življenjsko pot, nato pa smo ostali udeleženci dodali svoja doživetja in dogodivščine z njo. Slišali smo tudi njene verze, v katerih je izrazila neizmerno ljubezen do planin in gora. Da smo se počutili kot ob tabornem ognju, je z igranjem na kitaro in svojim žametnim glasom prispeval prijatelj Peter Direnbek, ki se je vabilu, da bi popestril dogodek s pesmijo, takoj odzval. Tako kot Marija, je tudi on vedno pripravljen na prostovoljni prispevek in delo, kadar gre za dobrobit družbe. Čeprav ni bil nikoli član našega društva, je povedal, da si je Marijo vtisnil v spomin, saj je s svojim pogledom ob vsakem pozdravu, ko so se njune poti križale, izžarevala posebno energijo in žar, zaradi česar se mu je vtisnila globoko v spomin.

Sama sem Marijo spoznala točno pred štiridesetimi leti, septembra, 1977, ko sem prestopila prag Gimnazije Brežice. Tam je vodila planinsko sekcijo, ki sem se ji takoj pridružila, od drugega letnika dalje pa me je učila tudi telovadbo. Bila je posebna učiteljica, vedno je telovadila z nami, kar pomeni, da je to počela  5 – 7 šolskih ur dnevno. Zato ni čudno, če je delala sklece kot za šalo, da nam je mladenkam jemalo dih, ko je kar tako, mimogrede,  naredila deset sklec z odrivom, o čemer smo me lahko le sanjale. Z nami je hodila v hribe ob prostih dnevih in nas vzpodbudila, da smo planinske podvige opravljali tudi sami. Kar nekaj dijakov iz njene skupine je postalo mladinskih vodnikov.

Marija je že pred štiridesetimi leti skrbela za zdrav način prehranjevanja in življenja, o katerem se takrat še ni veliko govorilo. Nekoč naju je z mojo prijateljico povabila k sebi domov, kjer nama je pokazala napravo, s katero si je vsak dan stiska svež korenčkov sok in ob tem povedala, zakaj je uživanje tega dobro in koristno. Lahko rečem, da je s svojim zgledom prispevala kamenček v mozaiku, da je moj način življenja takšen kot je, da je gibanje zame ključnega pomena ter da se zavedam, da moram na prvem mestu sama skrbeti za zdravo telo in zdrav duh, saj nič ne pride samo od sebe. Svoje znanje in izkušnje poskušam, vse od nastopa svoje prve službe, tudi sama prenašati na mlajšo generacijo, k takemu načinu življenja spodbujam svoje otroke ter mladino, s katero se družim na planinskih izletih in orientacijskih tekmovanjih. 

Z Marijo sem bila zadnjič skupaj na izletu torkarjev letos spomladi, ko sem se jim pridružila pri vzponu na Šentvid. Ob spustu, pri križu, kjer so se naše poti ločile, je ob slovesu stopila k meni, mi stisnila roko, in rekla: »Nuša, čuvaj mi naše planinsko društvo.« Obljubila sem, da bom. Obljubila sem, da se bom potrudila, da bo društvo živelo, nudilo našim članom pester program aktivnosti, predvsem pa, da bomo naše poslanstvo prenašali naprej na mlajše rodove.

 

 

                                                                                  Anica Hribar, predsednica PD Brežice

 

---

Triglav, 2864m (6.-7.8.2017)

Triglav, naša najvišja gora in skladno s tem od vsakega od nas najtežje pričakovani planinski izziv, saj si ga želi osvojiti vsak. Naj slike povedo več kot dolga objava, naj slike predstavijo to, da se z voljo in trudom ga da osvojiti, pa četudi se zdi misel na zajlo najbolj grozna, je ob previdnosti in verovanju vase, vse uresničljivo :)!

---

Družinski tabor Podpeca 2017

---

Dan slovenskih markacistov

 »Večina se ne zaveda, kako je, Ko izginejo planinske poti, kakor je nekoč pisal pokojni Tone Tomše. Da je temu tako, skrbimo mi, markacisti s planinskim entuziazmom in prostovoljstvom. Enkrat letno se zberemo in obeležimo naš dan, Dan slovenskih markacistov.«

Tokrat smo se zbrali v Logu pod Mangartom.

Več kot 80. markacistov iz cele Slovenije je obnavljalo poti med Bovcem in Predelom.

---

Kostanjevica na Krki - Vodenice - Lurd

Kot vsako leto, so tudi letos zadnji torek v juniju Torkarji zaključili s pohodom in proslavo rojstnih dni. To je tudi zadnji skupni pohod v prvem polletju, julija in avgusta pa sledijo dvomesečne počitnice. S prvim septembrom se aktivnosti nadaljujejo po programu vsak torek.

Tokrat smo se odpravili iz Kostanjevice na Krki čez Vodenice do Lurda nad Šentjernejem. Na izletniški kmetiji Golob so nas prijazni gostitelji pogostili svojimi dobrotami in pripravili okusno malico. Naš vodja Marjan Rovan je prebral spisek članov skupine, ki so imeli v zadnjem trimesečju rojstne dneve, in vsem smo čestitali. Po krajšem prijetnem in sproščenem druženju smo se odpravili v dolino.

Na svidenje do prvega torka v septembru.

 

---

Dan slovenskih planinskih doživetij 2017

Srečanje slovenskih planincev je bilo tokrat pri koči pod Stpžičem in sicer 17. 6. 2017. 19 naših članov se je udeležilo tokratnega srečanja. Vreme je bilo zelo lepo in vzdušje na pohodu, kot tudi na srečanju je bilo zelo veselo.

---

Golte

Golte so zanimive tudi v toplih poletnih dneh. Tokrat smo za naš cilj Torkarji izbrali prav to goro, znano bolj kot smučišče. Izhodišče smo imeli v Šmihelu in po dobrih dveh urah prispeli do Mozirske koče 1352 metrov nad morjem. Po zasluženem kosilu smo se odpravili nazaj v dolino, kjer nas je čakal naš prevoz (avtobus). Ob povratku proti Brežicam smo se ustavili še v Žalcu in si ogledali znamenito fontano piva. Prelep dan v neokrnjeni naravi in dobri družbi je ta naš Torek.

Meho Tokić

---

Pohod na Lubnik nad Škofjo Loko

Pohod brežiških planincev in otrok Osnovne šole Brežice na hišno goro Škofjeločanov, 1025 metrov visoki Lubnik. 

---

Izlet na Koroško

Izlet na Koroško

Proti Ljubelju se je iz Brežic odpravilo 19 pohodnikov. Tam so nas čakali štirje planinski prijatelji iz Tržiča. Skupaj smo prestopili Avstrijsko mejo čez Ljubelj, skozi Borovlje, Bajdiše do Malijeve žage na Srednjem kotu, kjer smo pohod začeli. Od tam nas je pot vodila po urejeni turistični poti mimo obnovljenega Gornikovega mlina in slikovite, starodavne a obnovljene domačije Hajnž do najvišje ležeče kmetije Gornik (1070 m/nm). Tam so nam prijazni domačini, koroški Slovenci, ponudili kavo in pecivo.

Čudovit dan, lepi razgledi in dobro družbo je dopolnil naš vodič Janko Meglič iz Tržiča s svojimi razlagami o krajih in življenju prebivalcev Koroške pod severnimi stenami Košute.

Vračali smo se mimo domačije Mlečnik in nekdanje Ljudske šole na Kotu do izhodišča.

Na koncu pohoda smo se zahvalili našim prijateljem in vodičem za čudovit dan v neokrnjeni in manj znani pokrajini. Obenem smo se dogovorili za naslednje druženje.

Polni lepih vtisov smo se poslovili in odpravili nazaj v Slovenijo.

Meho Tokić

---

Ljubljansko barje

NARAVOVARSTVENI IZLET V KRAJINSKI PARK LJUBLJANSKO BARJE

 

Odsek za varstvo gorske narave planinskega društva Brežice je v nedeljo 21. maja 2017 organiziral naravovarstveni izlet v Krajinski park Ljubljansko barje. Izleta so se udeležili številni učenci osnovne šole Artiče in ostali člani PD Brežice. Postali smo pri Plečnikovi cerkvi sv. Mihaela v Črni vasi, nato smo odšli do spomenika pri Kozlerjevi gošči, katero smo si tudi  v nadaljevanju poti ogledali. Pot smo nadaljevali po Koščevi učni poti do opazovalnice ptic, kjer smo v tišini prisluhnili petju številnih pri nas redkih  ptic. Sprehodili smo se do Barjanskega okna in se vrnili po poti med cvetočimi travniki in polji ob reki Iški do avtobusa.

Imeli smo lep in zelo poučen naravovarstveni izlet.

Tončka Tokić

---

Šutna - Planina

Himna Torkarjev:

---

Izlet z OŠ Brežice na Špiček

V nedeljo 14.5. smo imeli prvi izlet s planinsko skupino na OŠ Brežice. Peljali smo se z avtobusom do ribnika v Pavlovi vasi. Do lovske koče pri Veliki bukvi smo s krajšimi postanki potrebovali samo dobro uro. Po malici smo se odpravili na vrh, kjer smo žigosali dnevnike in zvonili na zvonček. Vračali smo se po drugi poti - čez Vaglo. Vmes smo se povzpeli na lovsko prežo in spoznali slovenskega jezikoslovca Maksa Pleteršnika, ki je napisal Veliki slovensko nemški slovar. Prijazni domačin Ivan nas je popeljal po Pišečkem gradu, nato pa smo se okrepčali s cvrtjem. Seveda je pa vedno najboljši del izleta druženje z vrstniki in igra. Izleta se nas je udeležilo kar 45. 

---

Srečanje s seniorji PD PT Ljubljana

Kot vsako leto smo tudi letos torkarji imeli srečanje s seniorji Planinskega društva Pošta Telekom Ljubljana. Pohod smo začeli pri vinski kleti Istenič v Stari vasi in pot nadaljevali proti Bizeljskem po lepi, razgibani pokrajini, polni čudovitih razgledov in cvetja. Pokazali smo jim tudi repnice, značilnost teh krajev. Po pohodu smo si vzeli čas za ogled vinske kleti Istenič in zasluženo kosilo v lepo urejeni gostilni. Vseh 55 pohodnikov je bilo navdušeno nad lepotami teh krajev.

Nasvidenje do naslednjega druženja

---

Dvodnevni izlet na Lisco

---

Ptuj-Slovenjegoriška pot-VI. in VII. del

Iz Brežic smo se odpeljali do Ptuja. Tam so nas čakali člani prijateljskega PD Pošte in Telekoma iz Ljubljane. Z njihovim avtobusom smo se skupaj odpeljali do Gorišnice, kjer smo si ogledali Dominikovo domačijo. Glede na to da je Gorišnica rojstna vas častne predsednice PD Brežice  Marije Veble, smo si vzeli tudi čas za čaj in kavico pri njenemu bratu. Hvaležni smo jim bili za pogostitev  in prijaznost. Ogledali smo si tudi zanimiv spomenik na pokopališču v Gorišnici. Od tam nas je pot vodila ob kanalu Drave do hidroelektrarne Formin in naprej vse do Dolan (Cirkulane). Po daljšem postanku in okrepčilu smo si ogledali zapuščen in zaprti, grad Borl. Od tam nas je pot vodila čez most na reki Dravi do Markovcev, kjer nas je pričakal bivši župan. Zelo zanimivo je opisal glavne značilnosti  Markovcev. Kot prijazen gostitelj nam je razložil in pokazal zelo zanimivo razstavo/izložbo o kurentih. Poslovili smo se od lepo urejenih Markovcev in ob ptujskem jezeru odpravili do Ptuja.

Na koncu našega druženja smo bili vsi enotnega mnenja, da se naša srečanja morajo nadaljevati. To je aplavzom potrdilo vseh 32. udeležencev izleta. Na to smo se v poznih popoldanskih urah odpravili proti domu.

---

Sljeme - Rusov pohod

Planinsko društvo Ericsson Nikola Tesla iz Zagreba, organizira tradicionalni, Rusov pohod na Sljeme. 22. 04. 2017 so ga se udeležili planinci PD Brežice.

---

Trebnje-Gradišče-Debenec-Mirna

Z avtobusom smo se odpeljali do Trebnjega. Od tam smo peš nadaljevali proti Gradišču. Avtobus je nadaljeval pot do Mirne in nas tam počakal. Gradišče je vinorodni, lepo urejen kraj, poln zanimivosti. Prijazni domačini, so kot se v deželi Cvička spodobi, ponujali svojo žlahtno kapljico. Pot smo nadaljevali proti Debencu. V dobrih dveh urah smo prišli do koče. V koči so nam pripravili toplo malico, pecivo, kavo... Hvala prijaznemu osebju za dobrote in trud.

Po malici smo pred kočo zapeli torkarsko himno in se odpravili proti Mirni. Tam smo prišli po lepo urejeni in markirani poti v dobri uri. Avtobus je čakal točno na dogovorjenem mestu. Za organizacijo, logistiko in vodenje vse pohvale našemu vodji, Marjanu Rovanu.

46. veselih in zadovoljnih pohodnikov je v eden glas povedalo nasvidanje do naslednjega torka.

---

Pohod na Oštrc

---

Iran-dežela, ki vedno znova očara

Dostikrat lahko preberemo, da je Iran daljna in neznana dežela, polna eksotike in izzivov, drugačnosti na vsakem koraku, polna vrhuncev umetnosti in arhitekture, s prekrasno naravo in civilizacijo srednjega vzhoda, ki očara gosta v njej...

Tokrat nas je Florjan Bergant, član PD Brežice popeljal na zanimivo popotovanje čez lepote zanimive deželele. Z zanimanjem smo mu prisluhnili.

---

Čatež-ŠentVid-Dobeno-Prilipe-Cerina

Torkarji smo bili veseli da se nam je na Čatežu pridružila, predsednica PD Brežice gospa Anica Hribar.  41. pohodnikov, smo se podali na Šentvid. Zaradi obveznosti se je predsednica mogla vrniti v dolino a mi smo nadaljevali svojo pot. Lep sončen dan je na kratko pretrgal rahel dež. Nas ni zmotil na naši zastavljeni poti. Na Cerini nas je prijetno, presenetila naša članica Milena. Hvala za presenečenje in trud. Naši Torki so itak polni presenečenj, zato Hvala vsem na prijaznosti.

Ob utrinkih z našega pohoda, vsem želimo, lepe prihajajoče Velikonočne praznike.

Torkarji

---

Izlet na Slavnik

Nekaj fotografij iz izleta na Slavnik 2.4.2017

---

Laze-Vlaški križ-Korička reber

4. April, lep pomladni dan. Skupina 40. torkarjev se je odpravila iz Laz po obronkih Velikega Cirnika. Krožna pot nas je vodila iz Laz, Vlaškega križa, Koričkih reber, Koritnega, do izhodišča. Bilo je čudovito pomladno druženje. Torki so "praznik" ljubiteljev narave. Do naslednjega Torka.

---

Slavnik in Socerb

V nedeljo 2. aprila 2017 smo se podali na Primorsko in se v čudovitem vremenu povzpeli na Slavnik. Ker je bilo tako lepo vreme, smo se popeljali še na Socerb. Izleta se je udeležilo 16 planincev z vodnikoma Francijem Petelincem in Tinetom Vimpolškom. Tudi dežurni fotograf je bil Tine.

---

Pohod z mladimi na Bohor

Fotografije so prispevale Sara GREGL in Mojca ŠTERK

---

Čistilna akcija

Planinci PD Brežice smo se zbrali na čistilni akciji, da očistimo markirano pot od Bizeljskega do Pišec.

Bilo nas je 9. Razdelili smo se v dve skupini. Ena skupina je šla na pot na Bizeljskem, druga skupina, pa je očistila pot od kraja Pišece do Zg. Podgorja.

Mija pa se odločila, da očisti pot od Kerinovega spomenika do Špička.

Nabrali smo kar 6 velikih vreč. Največ je bilo pločevink in to kar za cesto, potem škatlice od cigaret in plastika.

Mislim, da bi morali malo več poudarka na čisto okolje podati v šolah, in narediti več takih akcij.

Tudi OŠ Artiče je sodelovala pri čistilni akciji. Očistili so od Artič do kraja Sromlje.

Bili so zelo pridni, vneti, kateri bo pobral več smeti.

Bilo je 9 otrok in 5 odraslih z mentorico.

 

Zapisala Olga Kržan--

---

Koreno pri Horjulu

Domačini vrhu pravijo tudi Korena. Koreno je “hišna gora” Horjulcev. Prepoznamo jo od vsepovsod, saj skoraj ni moč zgrešiti ravnega, dolgega travnatega hrbta z veliko cerkvijo in lipo sredi slemena.  Mi se bomo podali na vrh iz Horjula, 340 m.

Na blagem griču nad zaselkom Koreno kraljuje cerkev sv. Mohorja in Fortunata. Prvi zapis o njej je iz leta 1400. Koreno sestavljajo zaselki Ulaka, Slevica, Zaklanec in Za Brdom. Predvsem je Koreno izjemen razglednik, saj je toliko umaknjen, da se čez ostale polhograjske hribe vidijo vse visoke gore na zahodu in severu, na drugo stran pa preko Ljubljanskega barja Dolenjska in Notranjska. Naše društvo je nazadnje organiziralo izlet v te kraje pred desetimi leti.

Izleta se je udeležilo 15. planincev. V teh krajih nekateri še niso bili, zato je bilo zanimivo in lepo doživetje. Bili so zelo zadovoljni.

 

---

Bohor po grebenski

Lep sončen dan je prav vabil v naravo. Tokrat smo se odpeljali do Jablanc, izhodišče za Bohor. Jeklene konjičke smo tam pustili in se peš odpravili po bolj zahtevni tako imenovani grebenski poti, proti koči na Bohorju. Grebenska pot je v suhem in lepem vremenu prav prijetna. Sicer strma, ampak se hitro dobiva na višini.

V dobri uri smo prišli do koče. Nato smo pot nadaljevali proti Koprivniku. Ob poti je vse cvetelo, prava pomladna pravljica. Zvončki, Kronice in kraljice Bohorja, Jarice. Čas ni bil pomemben. Uživali smo v lepoti narave. Po vrnitvi do koče smo si privoščili počitek in malico. Za še večje zadovoljstvo so poskrbeli prijazni opskrbniki koče.

Preden smo se podali v dolino smo še zapeli torkarsko himno. Pot nazaj nas je vodila po klasični stezi nazaj na Jablance. Čudovit dan in prijetno druženje. Nasvidanje do naslednjega Torka.

---

Pustni Torek

Pustni torek je za "torkarje" iz PD Brežice tako pohodniški kakor družabni dan. To je še bolj poseben dan od običajnega torka,ko se sprehodimo in obenem "prelevimo" v različne pustne like. Tako je bilo tudi tokrat. Zbrali smo se na Osredku in začeli pohod po obronkih Orlice. Višinska razlika je med 450 in 700 metri nad morjem. Vreme je bilo bolj pomladansko kot zimsko. Pogled v naravo in cvetje ob poti je to samo potrjevalo. Očitno drži rek, da pustne šeme odganjajo zimo.

Po dobrih treh urah hoje smo se vrnili na izhodišče. To je hiša našega člana in tudi torkarska "ambasada". Tu imamo zasluženo malico, in kot se za pusta spodobi tudi pustni krof ne manjka. Ko se dobro okrepčamo se preoblečemo v maske. V trenutku se na kupu najdejo politiki, cigani, policaji, lopovi, klovni, plesalke in druge priložnostne maske. Ob zvokih harmonike se nadaljuje rajanje do popoldanskih ur. Pustni torek je dan, ko si vsakdo od prisotnih od trenutka do trenutka omisli spremembo in se v njo vživi ter jo predstavi ostalim. V glavnem, to je dan smeha, prijateljskega druženja in otroške razigranosti. Na svidanje do novega torkovanja, do drugega pustnega torka!

---

Artiče -Sromlje

Torkarje ne ustavijo niske temperature in dež ki takoj zmrzuje. Pohod v domačem okolju v pravi zimski pravljici.

---

11. pohod Po poti slovenskega tolarja

V soboto 14. 1. 2017, smo imeli 11. pohod Po poti slovenskega tolarja. Udeležilo se ga je okoli 60 planincev iz različnih društev in domačinov. Najštevilnejši so bili iz PD Škofja Loka. Slike je prispeval Ivan Rožman. Daljši prispevek si lahko preberete in ogledate na tej povezavi.

---

Nočni pohod na Cirnik

Slike nočnega pohoda na Cirnik. Fotografije je prispeval Ivan Rožman. Povezava.

---

Kum

Brežiški planinci so se 07. 01. 2017 leta v lepem sicer mrzlem vremenu podali na 35-i tradicionalni novoletni pohod na Kum.

---

Popotovanja po Italiji

V Četrtek 12. 01. 2017 je Vinko Šeško na planinskem večeru, predstavil zanimivosti popotovanja po Italiji. Bilo je zanimivo in prijetno planinsko druženje.

---

Špiček - Prvi pohod v novem letu 2017

Za prvi pohod v novem letu 2017 smo  torkarji izbrali Špiček. Rahli sneg, kateri je ponoči pobelil naše kraje je poskrbel da je to bila prava zimska idila. V lepem in sončnem vremenu na vrhu se je zbralo 38 pohodnikov. Naj bo leto 2017 polno zdravja, sreče in osebnega uspeha.

Varen korak na vseh poteh!

---

Zaključek leta 2016

Za zaključek leta so torkarji izbrali Mostec.Iz Mosteca so hodili proti Dobovi mimoz AFP-eja proti Rigoncam nato nazaj proti Dobovi in čez Mihalovec po nasipu za Savo do gostilne Cetin. Tam je bilo naročeno kosilo in zabava. Pred kosilom je vodja torkarjev Marjan Rovan vse skupaj pozdravil in z Jožico Srpčič so prebrali celoletno statistiko pohodov. Naj bolj vstrajni so dobili simbolične nagrade in medalje za naj več opravljenih pohodov. Po kosilu se je nadaljevalo druženje uz glasbo in ples. Naj bolj aktivna skupina pri PD Brežicah je tako zaključila svoje torkove pohode in obenem leto 2016.

---

Zimska idila brez snega

Kot ponavadi smo se zbrali na parkingu pred blagovnico. Termometer je kazal -3 stopinje, vseeno to ni ustavilo 40 torkarjev. Odpeljali smo se v Kapele na izhodišče pri cerkvi. Od tam smo nadaljevali proti Jovsam (Naravni park Jovsi)

Jovsi so lepi za ogled v vsakem letnem času a mi smo jih tokrat prehodili v mrzlem dopoldnevu. Pot nas je potem vodila do Jeroslavcev in naprej v Slogonsko in Vrhje. Na poti smo opazovali plahe srnice in se sprehajali ob mejni reki Sotli. Prijazni domačini so nas pogostili toplimi napitki in pecivom.

Krožno pot smo po trh urah hoje zaključili v Kapelah.

Nasvidanje do naslednjega Torka.

---

Po graničarski poti

V Torek 15. 11. 2016 smo se odpravili na pohod.Da pot ne bo kratka, smo slutili že na začetku, saj nas je tokrat vodil naš neumorni Miha. Po startu v vasi Brezje pri Veliki Dolini smo se po poljski poti spustili v Slovensko vas, ki leži ob mejni reki Breganci. Zanimivo je bilo videti ograjo ob meji in tudi zaprt most čez mejno rečico, ki je včasih povezoval ljudi z obeh strani državne meje. Mimo zadnjih hiš smo "zagrizli" v hrib in nadaljevali pot do tako imenovane velike bukve. Od tam smo se spustili do potoka ga prečkali in po graničarski poti nadaljevali do vinogradov v Žakovcih v bližini Ponikev. Po krajšem postanku smo pot nadaljevali do naših jeklenih konjičkov, ki so nas čakali v Brezju. Hvala Mihi in Tilki za vodenje.

Milena Hočevar

---

Popotovanje po Madeiri

Planinski večeri so že stalna praksa druženja, članov PD Brežice in drugih prijateljev pohodov in narave. Tokrat nam je Danica Fux,  podpresednica Planinskega drušva Brežice, predstavila svoje popotovanje po Madeiri. Bilo je prijetno druženje in čudovita predstavitev zanimivega popotovanja.

---

V sadovnjake Kozjanskega parka

Dne 25. sept. 2016 smo se podali na Kozjansko.

Prispeli smo v Podsredo, kjer nas je pričakal predsednik KS Podsreda g. Vinko Klavžar.

Seznanil nas je o njihovem delu v Kozjanskem parku in delovanju vseh društev v KS Podsreda.

Omenil je tudi Kozjansko jabolko in seveda CARJEVIČA leta.

2015 je bil to g. KOSTANJŠEK Franc iz Gradišča. Sprejel nas je na svoji domačiji in nam povedal veliko

zanimivih in koristnih nasvetov.

Za kar se mu zahvaljujemo. Malo je takih ljudi.

Pot smo nadaljevali proti kraju Bučka in si še ogledali jamo Gruska.

Ja zanimiva jama pa tako blizu nas.

Dan smo si popestrili s kozarčkom vina od g. Pavlovič Gvidota.

Bilo je lepo.

Olga KRŽAN

---

Članek o markacistih PD Brežice

Markacisti PD Brežice

---

40. pohod po poti Brežiške čete

Štirideseti pohod po poti Brežiške čete

Tokrat smo se zbrali v Pečicah. Domačini so pripravili kulturni program in pogostili udeležence proslave. Po krajšem programu smo se odpravili na pohod. Markacisti PD Brežice so označili daljšo in krajšo progo za pohod.

Pohoda se je udeležilo 115 pohodnikov iz Slovenije in Hrvaške. Na koncu pohoda je vse udeležence čakal golaž, čaj ter žig in podpis za udeležbo na pohodu.

Vsak udeleženec je prejel posebno izkaznico pohoda. Za trikratno udeležbo na pohodu je podeljena bronasta, za petkratno srebrna in za desetkratno udeležbo zlata značka pohoda.

Dobra družba in prijetno druženje je olepšalo lep dan v čudoviti naravi.

Vidimo se na naslednjem pohodu

 

---

Piknik na Velikem Cirniku

Megleno jutro in napoved dežja ni ustavilo torkarjev. Pri Žlegerju(Dobeno) se je zbralo 37 pohodnikov. Po poti smo nabirali kostanj in druge jesenske plodove. Tudi rahli dež ni bil ovira za dobro voljo. Na vrhu pri bivaku nas je dočakal zakurjen ogenj, pripravljen pečen jeger in narezan kostanj. Skozi meglene krošnje dreves se je naziralo jasno nebo. Po malici, slastnem kostanju in zapeti torkarski himni se nas je 41 pohodnikov odpravilo v dolino.

---

Lepota deževnih kapljic

Deževno jutro ni ovira za lep pohod.

---

Debela peč

20. 09. 2014 so se torkarji odpravili na Pokljuko in potem na Debelo peč. Pohoda se je udeležilo 44 oseb. Nekaj pohodnikov je ostalo pri Blejski koči in so šli na Lipanski vrh. Večina se je odpravila na Debelo peč(2014 metrov nad morjem). V lepem vremenu smo se vrnili v dolino v popoldanskih urah.

Slike za objavo sta prispevala Meho Tokić in Tine Vimpolšek

 

---

Grintovec

10. septembra je PD Brežice organiziral izlet na Grintovec. Utrinke s tega pohoda je prispevala Darinka Suša.

---

Krniške skale

27. avgusta je  Borut Vuković popeljal skupino planincev našega društva na Krniške skale. Slike sta prispevala Tone Jesenko in Borut Vuković.

---

Triglav

Fotografije  s Triglava, kjer je bilo 6 članov PD Brežice 15. in 16. avgusta 2016, je prispeval Tone Hribar - vodnik.

 

---

Družinski tabor na Jezerskem

Naše društvo je organiziralo planinski tabor za mladino in odrasle na Jezerskem od 23. 7. do 30. 7. Tu je nekaj utrinkov, ki jih je prispeval Matej Petrič

---

Srečanje seniorjev PD Pošta Telekom in torkarjev na Češki koči

V četrtek 16. 06. 2016 smo torkarji PD Brežice, imeli srečanje s seniorji planinci PD Pošta Telekom Ljubljana. Skupaj smo se odpravili z Jezerskega in odšli na Češko kočo. Čeprav je bilo oblačno in vetrovno vreme, smo se imeli lepo. Drugo leto se srečamo v okolici  Brežic.

 

---

Bohorski slapovi

Zadnji dan maja so si torkarji ponovno zaželeli obiskati dva čudovita bohorska slapova in sicer Bojanco in Pekel. Kako so pri tem uživali, si oglejte na fotografijah, ki jih je posredoval Meho Tokić.

---

Bohor - 20. obletnica Torkarjev

Pred dvajsetimi leti, točneje 14. 04. 1996, se je skupina sedemnajstih članov Planinskega društva Brežice, ki jih je vodil Tone Lipej, odpravila na Bohor. Vsi člani so bili upokojenci in so se odločili, da bodo hodili ob torkih. Tako je nastalo ime skupine Torkarji. Torkarji, danes pod dolgoletnim vodstvom Marjana Rovana, so za svoj 20-letni jubilej, ponovno izbrali Bohor.

Tokrat se je 12. 04. 2016 na izhodišču v Jablancah proti vrhu podalo 50 pohodnikov. Med njimi je bilo osem tistih, ki so se udeležili tudi prvega pohoda. V koči na Bohorju se je zbralo 63 članov skupine. Prisotne so nagovorili sedanji in prvi vodnik torkarjev. Predsednik društva Tone Jesenko je tudi pozdravil torkarje, se jim zahvalil za promocijo hoje, zdravega načina življenja in s tem promocijo planinskega društva Brežice. Zaželel je še veliko zdravja ter varen korak naprej.  

---

Kosovelova pot od Sežane do Tomaja

Naši planinci so 3. 4. prehodili Kosovelovo pot od Sežane do Tomaja, vmes so obiskali še kraško jamo Vilenica in kobilarno Lipica. Slike te poti je prispevala Vera Kerin.

---

32. pohod po Brežiški poti

20. marca smo pripravili in izvedli že 32. pohod po Brežiški poti. Vreme je bilo zelo lepo in preko 100 udeležencev je res lahko uživalo.

---

Čistilna akcija po Brežiški poti

Kot vsako leto, smo tudi to leto opravili spomladansko čiščenje Brežiške poti. Udeležilo se ga je kar lepo število naših članov, pa tudi smeti sokar nekaj nabrali. Opažamo pa, da jih je vsako leto manj, kar kaže na ozaveščanje pohodnikov in to nas resnično veseli.

---

Uršlja gora

Planinke PD Brežice so se udeležile v nedeljo 13. marca t.l. zimskega pohoda na 1696 m visoko Uršljo goro. Vzpon so opravile skoraj v arktičnih razmerah, temperature pod ničlo, močan veter in sneženje je ustvarilo pravo zimsko atmosfero, kakršno nismo doživeli že nekaj let.

Skupino deklet : Lavro, Lidijo, Ireno, Olgico, Vero, Mileno, Martino in Metko je vodil in varno pripeljal nazaj v dolino  planinski vodnik Simon. 

Foto : Tine Vimpolšek

---

Občni zbor 2016

Občni zbor našega društva je bil 12. 2. 2016 v Osnovni šoli Brežice. Prisotnih je bilo 80 članov našega društva in številni gostje iz sosednjih društev.

---

Pustovanje torkarjev

Takole se znajo zabavati naši upokojenci. 

---

Planinski večer - Uzbekistan

Planinski večer j epripravil Florjan Bergant, ki je v sliki in besedi pričaral potovanje po Uzbekistanu. Slike je prispeval Meho Tokić.

---

10. Pohod po poti slovenskega tolarja

V soboto. 9.1. 2016 smo opravili že 10 Pohod po poti slovenskega tolarja, kot spomin na našo edino pravo slovensko denarno enoto. Udeležilo se ga je okoli 80 pohodnikov, največ iz PD Škofja Loka. Nekaj pohodnikov je bilo tudi iz PD ERikson iz Zagreba. Veseli smo bili pa tudi najmlajših udeležence iz OŠ Globoko in Cerklje.

---

Kum 2016

---

Zaključek torkarjev

V torek 29. 12. 2015 smo torkarji imeli zaključek leta. Šli smo iz Gaja do Mokric, potem proti Veliki dolini in nazaj do kmečkega turizma Črpič. Tu smo imeli naročeno kosilo in glasbo. Vmes smo podelili priznanja tistim ki so imeli naj več pohodov v tem letu. Najboljši hodci so jih opravili kar štirideset od štiriinštirideset možnih. Čestitali smo tudi tistim ki so imeli rojstne dneve v zadnjem tromesečju (rojstne dneve proslavljamo vsake tri mesece). Dan smo zaključili v prijetnem druženju ter plesu in petju. Meho Tokić

---

Nočni pohod na Cirnik

Letos smo pripravili že 22. nočni pohod na Cirnik. Vreme je bilo prijetno, ne premrzlo, v dolini nas je malo motila megla, ki se je že do Šentvida razkadila. Ker je bila noč jasna, nam je tudi mesec pomagal razsvetljevat noč in zato je bil pohod zelo čaroben.

---

Dobrča

Prvo soboto v decembru so se naši planinci povzpeli na Dobrčo. Po slikah sodeč je bil dan čudovit in vsi mladi in starejši so zelo uživali.

---

Srečanje PD Kum Trbovlje in PD Brežice

5. oktobra 2015 so se srečali člani PD Kum Trbovlje in nekaj članov našega društva. Srečanje sta pripravila Olga in Franci Kržan pri njima na sv. Jedrti. Slike je prispeval Član PD Kum Stane Golob.

---

Pohod Po poteh Brežiške čete

Posnetki iz Pišec. Prvi del je na poti na Špiček, ko smo markacisti označevali stezo, drugi del je s proslave pri spomeniku v Pišecah. Nekaj posnetkov je naše Marije Veble ker so jo poklicali in izpostavili kot pobudnico tega pohoda pred skoraj štirimi desetletji.

---

Izlet v neznano

V tem letu naše društvo praznuje 65. obletnico ustanovitve. Tokrat smo jo praznovali tako, da smo naše člane povabili na izlet v neznano in jih počastili z brezplačno vožnjo. Izlet se je na koncu spremenil v znano za mnoge pa resnično neznano kozjansko pokrajino. Obislali smo hrib Žusem (669 m) pri Loki na Kozjanskem. Nanj smo se povzpeli po panoramski poti, da smo lahko občudovali okoliške griče. Na vrhu je vse presenetil Stolp ljubezni (25,99 m), ki omogoča res širok pogled na Slovenijo. Veseli smo bili, ker se je tega izleta udeležilo tudi kar nekaj mladih planincev iz osnovnih šol. (Cerklje 9 uč. Velika Dolina 2, Brežice 5 in Globoko 1 učenec). Po poročanju mentorjev, so bili zelo navdušeni nad izletom. 

---

Dan planincev na Krvavcu

Tokratni dan planincev smo praznovali na Krvavcu in sicer v soboto 13. 6. 2015. Iz našega društva se je udeležilo 33 mladih in starejših članov.

---

Druženje torkarjev s seniorji PD Pošta telekom Ljubljana

---

Po robu od Predmeje do Cola

---

Šmohor

14. februarja je 18 mladih planincev osnovnih šol naše občine obiskalo Šmohor nad Laškim. 

---

Pustovanje torkarjev

17. 2. na pustni torek so se zabavali naši upokojenci imenovani - torkarji. Kako so se zabavali si oglejte v galeriji.

---

9. pohod Po poti slovenskega tolarja

V soboto smo izvedli že 9. pohod v spomin na edini pravi slovenski denar. Udeležilo se ga je 140 planincev in planink iz različnih slovenskih in hrvaških planinskih društev.

 

---

Bohor - Srečanje posavskih planincev

4. januarja je bilo na Bohorju srečanje posavskih planincev. Tu je nekaj utrinkov s sončnega in lepega pohoda na Bohorju.

---

Področno tekmovanje - Mladina in gore

V soboto, 8. 11. 2014, je bila Osnovna šola Cerklje organizator področnega tekmovanja Mladina in gore. Pri tem je sodelovalo tudi naše društvo.

---

Torkarji na Sljemenu

21. oktobra so se torkarji povzpeli na Sljeme nad Zagrebom.

 

---

Ogradi

12. 10. se  je 17 planincev našega društva povzpelo na Ograde 2087 m visoko goro v Julijcih. Bilo je čudovito vreme, narava se odeva v jesenske barve zato je bilo doživetje še toliko večje.

---

Nanos

V nedeljo 28. 9. smo z izletom po zahtevni plezalni poti na Nanos zaključili planinsko šolo za odrasle. Utrinki s te poti so tu.

---

Šentrupert

28. septembra je društvo organiziralo naravovarstveni izlet v Šentrupert na ogled  muzeja v naravi. 

---

Češka koča - Ledine

V septembru so se naši upokojenci imenovani Torkerji, odpravili iz Jezerskega do Češke koče, nadaljevali do Ledin in nazaj. Kako uspešni in pogumni so bili, pa nekaj utrinkov s ture. 

---

Izlet na Triglavska jezera

---

Triglav 3.,4.avgust 2014

---

Tosc in Mišelj vrh

20. in 21. julija  je 6 planincev našega društva odšlo osvajat gore okoli Triglava in sicer Tosc in Mišelj vrh, od koder so prekrasni pogledi na naš očak. Prvi dan je bilo zelo lepo vreme in smo Tosc z lahkoto osvojili, drugi dan nas je pa slabo vreme sredi poti odvrnilo in smo se morali žalostni vrniti. Je pa to čas prekrasnega planinskega cvetja, ki smo se ga na Toscu res naužili.

---

Trobojnik

V nedeljo 15. 6. je naša planinka Stanka vodila skupino planincev po Trobojniku. Občudovali so tisto kar nudi narava v tem času.

---

30. pohod po Brežiški planinski poti

---

Planinski večer - Vietnam, Kambodža,Tajska

---

Občni zbor 2014

14. februarja 2014 smo imeli Občni zbor našega društva v Osnovni šoli Brežice, ki nam vedno pomaga pri občnih zborih s prostori in kuhinjo. Našega zbora se je poleg naših članov udeležil župan občine Brežice, predsednik MDO, in zelo veliko predstavnikov PD Posavja in Zasavja.

---

8. pohod Po poti slovenskega tolarja

Ko smo se poslovili od našega denarja je naše društvo postavilo spomenik tolarju. Letos je bi l to že 8. pohod in tokratni fotograf, ki je zabeležil to dogajanje je bil Meho Tokić.

---

Bohor 2014

---

Kum 2014

Naš član Meho Tokić se je povzpel na Kum 2. januarja in tu vam predstavlja nekaj zanimivih fotografij. Da je pihal močan veter se tudi lepo vidi na nekaterih slikah.

---

Planinski večer - Filipini

---

31. martinov pohod

Naše društvo je letos pripravilo že 31. martinov pohod. Udeležilo se ga je 70 planincev iz Škofje Loke, Ljubljane in naših članov. Pohod je potekal

od Čateža, preko Mrzlave vasi, Vitovca, Globočic, Žejnega, Šentvida , nazaj na Čatež. Martinovo pojedino so pripravili v gostišču Štefanič.

 

---

Planinski večer - Korzika

Štirje člani našega društva so poleti prepotovali Korziko. To svoje potovanje so predstavili na planinskem večeru.

---

Planinski večer - Mornarsko življenje

Roman Zakšek, naš občan, je v mladih letih preiskusil življenje mornarja. To zanimivo 5 letno obdobje svoje mladosti,

je predstavil v sliki in besedi na planinskem večeru. Malo drugačen večer je bil zelo prijeten in 22 obiskovalcev je bilo zelo zadovoljnih.

---

Lučki dedec

---

Sauleck (3086 m)

---

Arboretum v dolini sedmerih jezer

---

Škrlatica

---

Krn in Bogatin

27. in 28. julija se je 19 članov našega društva povzpelo na Krn in Bogatin. Zaradi velike vročine je bila tura kar naporna.

Naš trud je gora poplačala z prekrasnimi preprogami cvetja - od rododendromov do planik in murk.

---

Po južnem Velebitu

18. in 19. maja se je skupina naših planincev skupaj s celjskimi planinci sprehajala po južnem Velebitu.

---

Prikazanih le 368 od 369 najdenih galerij.
V nastavitvah prikaza izberite višje število prikazanih, če želite videti vse.