70 let društva in 20 let bivaka

Meho Tokić, 24.10.2020, 11 fotk | Splošno | Markacisti

Komentiraj | Na vrh

Ob 70-letnici PD Brežice in 20-letnici bivaka na Velikem Cirniku smo člani društva odločili, da bomo obnovili mize pred bivakom. Dela je bilo ogromno. Les je bilo treba na žagi razžagati in ga pripeljati na Veliki Cirnik, kar je bilo zahtevno logistično in fizično opravilo. Vmes nam jo je zagodel še virus, zaradi katerega je bila odrejena omejitev zbiranja več oseb na kupu. Ampak »kjer je volja, tam je pot« in tako smo s skupnimi močmi uspeli realizirati naš načrt. Piknik prostor pred bivakom je bogatejši za tri nove mize. Hvala vsem sodelujočim, da smo skupnimi močmi realizirali naš plan. Upamo tudi, da se bo virus umiril in da se kmalu spet v večjem številu udeležimo piknika na vrhu Velikega Cirnika.


Na Cirnik ob 70. obletnici društva

Bojan Jevševar, 16.10.2020, 38 fotk | Pohodi in ture | Društvo

Komentiraj | Na vrh

Pohod Navihancev po nasipu Save

Vera Polak, 07.10.2020, 6 fotk | Pohodi in ture | Društvo

Komentiraj | Na vrh

                                                     Po nasipu do Adrenaline

 

Navihanci smo si za danes izbrali pot po nasipu do Krškega. Dež in slaba napoved za nas ni ovira. Vsak svoj dežnik, nahrbtnik na rame in že smo bili nared za odhod.

Sava nam je med potjo razkazovale svoje imetje, ki je lenobno plavalo na njeni gladini. Ni bilo samo vejevje, lahko si bi izbral tudi kakšno žogo, staro gumo, ali pa kakšno barvno plastenko. Nas to ni preveč motili, ker smo bili zelo zgovorni. Obdelali smo zelo različne teme in kot bi mignil, smo prišli do zapornic. Kam pa sedaj? Nič suhega, nikjer strehe, kjer si bi privoščili malico, da pa gremo kar nazaj, se pa tudi ne spodobi, kajti stvari v nahrbtniku je potrebno porabiti. Odšli smo do Adrenaline in tam so bili tako prijazni, da so nas sprejeli, postegli z malico, ki pa smo jo dopolnili z našimi dobrotami, za konec pa še pika na i -  kavica. Okrepčani smo se odpravili nazaj in kakor da smo bili še bolj zgovorni kot prej.  Malo smo še postali ob labodji družini, ker pa se niso dobro počutili glede na našo bližino, so odplavali nazaj proti toku. Mi smo pa malo skrenili v levo in se tako vračali čez Vrbino in pod gradom nazaj na izhodišče.

Tudi  dež ima svoj čar, če kdo ne verjame naj poskusi, jaz sem že drugič prehodila to pot z dežnikom in če bo tako naneslo, bom še tretjič.

 

   7.10.2020                                                                                                      Nada  Opravž

                       


Pohod na Rudnico pri Podčetrtku

Vera Polak, 04.10.2020, 6 fotk | Pohodi in ture | Društvo

Komentiraj | Na vrh

 

                              Podčetrtek – stolp zdravja in veselja

 

Lepo sončno jutro je privabilo dvanajst pohodnikov. Nekaj zelo mladih, nekaj mladih in nekaj malo manj. Jaz ne vem točno v katero skupino se bi uvrstila, spraševala pa tudi nisem, mogoče mi  odgovor ne bi bil všeč.

Odpeljali smo se še naprej od Podčetrtka, parkirali in se pripravili za na pot. Vodnik Franci nas je najprej vodil do gradu in potem  proti zavetišču Šmarnica na Mali Rudnici, kjer smo imeli  malico. Nudil pa se nam je prekrasen razgled na Boč, poseljene hribčke pod njim in Donačko z okolico. Po občudovanju pokrajine, pa smo šli naprej proti stolpu ZDRAVJA IN VESELJA. Zadnja ploščad meri 35,5m in občutek imaš, kot da si malo preveč pogledal v kozarček. Pri povratku sem naštela  cca 170 stopnic. Malo smo se še martinčkali na soncu, potem pa po drugi poti nazaj vse do odcepa za grad in tako se je naša krožna pot zaključila.

Opravili smo  en lep nedeljski pohod, ki nas je napolnil z zdravjem in veseljem.

 

4.10.2020                                                                                             Nada Opravž


Pohod Navihancev na Trdinov vrh

Vera Polak, 27.09.2020, 7 fotk | Pohodi in ture | Društvo

Komentiraj | Na vrh

                                                      Na Trdinov vrh s Pendirjevke

Oblačno in rahlo deževno jutro ni bilo nič kaj obetajoče za pohod, a Navihanci ne odnehamo kar zlepa in tako se nas je osem hrabrih podalo na pot.

Hitro smo prispeli v Šentjernej, nato pa proti vasici Cerov log, mimo kamnoloma na makedam in še dobrih 15 min. in že smo prišli do izhodišča. Na mostiček in že  smo prečili živahen potoček Pendirjevko. Odločili smo se, da gremo po strmi, a krajši poti do Miklavža. Res je krajša, vendar strma, kot da smo zašli v visokogorje. Pošteno prepoteni smo prispeli do Miklavža, žal pa je bil danes zaprt in tako smo po kratkem oddihu odšli naprej proti Trdinovem vrhu. Pot je bila še vedno strma in pri sv.Jeri smo morali malo okrepiti svoje počutje, na srečo pa se v nahrbtniku najde veliko različnih okrepčil. Vreme je bilo enkrat oblačno, spet svetlejše, tudi sonce se je pokazalo in čez nekaj minut bi človek pričakoval že dež. Glede na to, smo se kar na hitro spustili proti Gospodični. Nekaj poti na začetku spusta je bilo kar zehtevno, potem pa smo se kar hitro spuščali in prišli do svoje malice. Miza polna dobrot in človek ne ve, po čem bi posegel, na koncu še kavica in bili smo nared za odhod. Če pa si že pri Gospodični, seveda ne moreš mimo izvira, ne da bi se umil.Takoj je nastala vrsta in nekateri smo se ponovno postavili na konec vrste tako, da smo lahko umivanje ponovili. Za enkrat še ni nič videti, pa saj  tableta tudi takoj ne pomaga, pustimo se presenetiti. Zadovoljni in z različnimi komentarji smo prihajali proti Krvavemu kamnu. Srečali smo še veliko skupino upokojencev, katere je pripeljal gor avtobus in so se nasmejani in zelo zgovorni podali proti Gospodični. Mi pa smo kmalu skrenili desno, prečkali našo jutranjo pot in se začeli spuščati čez lep smrekov gozd proti dolini. Pot je bila dolga kar dve uri, a smo kar dobro opravili z njo. Za trenutek smo se še ustavili pri obeležju partizanske bolnišnice Kira in čez čas  odstranili še padlo drevo s poti. Ko smo zaključili našo osmico, smo se ustavili še pri malem izviru – Minutnik, kjer priteka voda v različnih časovnih intervalih in je edini na Dolenjskem.

Tako je bil naš pohod srečno končan, kajti kmalu po prihodu domov, je bila tam ploha. Mogoče pa le imamo kaj veze tam zgoraj, kdo ve.

 

     23.9.2020                                                                                                           Nada Opravž


Orešje

Meho Tokić, 22.09.2020, 53 fotk | Pohodi in ture | Torkarji

Komentiraj | Na vrh

Torkarji smo si za tokratni pohod izbrali okolico Bizeljskega. Izhodišče pohoda je bil Bizeljski grad. Lep sončen dan in čudoviti razgledi so nas hitro pripeljali na najvišjo točko tega pohoda od koder je bil lep razgled na Donačko goro in Boč. Po kratkem postanku z malico iz nahrbtnika smo se odpravili proti V'lki pečini. Lepa razgledna točka s pogledi na dolino od Bizeljskega gradu do Hrvaške. Od tam smo se spustili po poti ljubezni do Orešja, kjer nam je prijazni domačin pokazal svoje ročno izdelane skulpture iz kamna in lepo z ljubeznijo urejeno vinsko klet. Od tam smo se podali skozi vinograde do Bizeljskega gradu. V gradu smo srečali gospodarja, ki nas je prijazno povabil na ogled notranjosti gradu. Res lep grad vreden ogleda. Čas je hitro tekel in že smo se mogli posloviti od »graščaka« in odpraviti proti domu. S poslovilnim pozdravom vidimo se naslednji torek smo zaključi naš pohod.

Meho Tokić


Mojstrana in dolina Vrat

Meho Tokić, 20.09.2020, 70 fotk | Pohodi in ture | Torkarji

Komentiraj | Na vrh

Življenje gre naprej. Korona 19 je posegla v vse pore naših življenj. Omejevanje števila pohodnikov, seznami, varnostna razdalja, maske…. Mi torkarji smo se prilagodili in upoštevamo navodila NIJZ-ja. Po programu je bil izlet v Mojstrano in po poti Triglavske Bistrice do Aljaževega doma v Vatih. Ob šestih zjutraj smo se dobili na avtobusni postaji Brežice in odpravili proti Gorenjski. Ob prihodu v Mojstrano smo si ogledali planinski muzej in ferato v Mojstrani, na to smo se odpravili do slapa Peričnik. Ogled mogočnega slapa od blizu je poplačal ne tako zahteven vzpon do njega. Po prihodu na izhodišče smo imeli malico v naravi. Po malici smo naredili eno »gasilsko« z mogočnim slapom v ozadju na kar smo nadaljevali pot po poti Triglavske Bistrice. Lepa, razgibana, dobro označena pot. Informacijske table so dodatno prispevale, da smo še bolj uživali v čudoviti naravi in zanimivostih kot so galerije. Po treh urah hoje v lepem vremenu smo prispeli do Aljaževega doma v Vratih. Prijazno osebje doma nam je postreglo s pijačo in dobrotam na žlico. Po kosilu in lepem druženju smo se odpravili še na ogled okolice. Pogledali smo kapelico Cirila in Metoda, okusili plezanje na mali Triglav in se odpravili še do spomenika padlim partizanom gornikom. Sam pogled na vrh Triglava nam je ovirala megla. Vseeno polni lepih vtisov smo se vrnili do parkirnega prostora kjer nas je čakal naš avtobus. Po odpeti torkarski himni smo se odpravili proti domu. V upanju da se bo korona umirila smo že razmišljali kam bi se spet podali na tak lep enodnevni izlet. Do takrat ostanite vsi zdravi in uživajte v lepotah narave.

Meho Tokić


Družinski planinski tabor Mojstrana

Mojca Šterk, 19.09.2020, 434 fotk | Tabori | Društvo

Komentiraj | Na vrh

Še en nepozaben družinski tabor v dolini pod Triglavom 

Od 4. do 11. julija 2020 je v Mojstrani potekal družinski planinski tabor v organizaciji PD Brežice. Kampirali smo v šotorih na tabornem prostoru Mlačca v Mojstrani, v bližini reke Triglavska Bistrica z razgledom na Jerebikovec, Vrtaško planino in ostale bližnje vrhove. Vseh skupaj nas je bilo 35 planincev (starosti od 9 mesecev - 80 let). Vsak dan smo se odpravili na drug vrh, ponavadi smo se razdelili v dve skupini. Obiskali smo slap Peričnik in Aljažev dom v dolini Vrata, Dovško babo, Jerebikovec, dolino Tamar in slap Nadiža, Slemenovo špico, Prisojnik, najdaljša tura pa je bila na Vrtaško planoto in Sleme in krožno mimo obeh slapov Peričnik. Vreme je letos zdržalo do zadnje minute.

Ko smo imeli prosti dan, smo obiskali Slovenski planinski muzej, imeli zanimive olimpijske igre, ki so jih v večini organizirali otroci, najbolj pa je pritegnil obisk PD Dovje Mojstrana in GRS Mojstrana. Prišlo je kar 7 reševalcev, ki so prikazali tudi vajo reševanja v steni. Družbo sta nam delala tudi dva prijazna štirinožca Aki in Miki. Nismo pa pozabili niti na pravi taborni ogenj, imeli smo ga dvakrat. Zjutraj in zvečer smo se zbirali ob zastavi in naši himni, za naše želodčke je lepo skrbela nepogrešljiva kuharica Marija. Z nami so bili vodniki Franci Kržan, Franci Petelinc, Mojca Šterk, Mija Novak. Ne bi šlo brez Olge Kržan, ki je skrbela za vso organizacijo in Marjana Rovana, ki je prevzel postavitev tabora. Ustvarili smo veliko nepozabnih planinskih spominov. 


Piknik po družinskem taboru

Mojca Šterk, 19.09.2020, 7 fotk | Tabori | Društvo

Komentiraj | Na vrh

Na lepo jesensko soboto se je večina udeležencev družinskega tabora dobila na pikniku v Velikih Malencah in obujala spomine na prečudovit teden v osrčju Julijskih Alp. Prijetno vzdušje se je kar nadaljevalo. Upamo, da se dobimo drugo leto v podobni zasedbi. 


Navihanci na Kriški gori

Vera Polak, 12.09.2020, 7 fotk | Pohodi in ture | Društvo

Komentiraj | Na vrh

                   Tolsti vrh in Kriška gora

 

Čas dopustov je minil in Navihanci smo ponovno začeli s pohodi, tokrat proti Gorenjski. V lepem, svežem in sončnem jutru smo se pripeljali do koče pod Storžičem.

Preobuvanje, kavica in nekaj malega za pod zob in brez oklevanja na pot, kajti eni dolgi rokavi nam niso bili dovolj za posedanje. Pot nas je vodila čez gozd v hrib, in po prvih večjih strminah smo že pridobili »delavno« temperaturo in dolge rokave smo pospravili v nahrbtnik. Vedno bolj nam je bila všeč hoja čez gozd, kjer so nas skrivala drevesa pred vse močnejšimi sončnimi žarki. Premagali smo še zadnji precej strm in travnat vzpon in zagledali smo Tolsti vrh – 1715m višine. Ta nas je nagradil s širnimi razgledi na gorenjska prostranstva. Triglav, Begunjščica, Stol..., Storžič, katerega pa smo občudovali večji del poti. Z vrha smo se precej strmo spustili skozi rušje do travnatega pobočja, po katerem se je vila pot tako rekoč, pod vrhom slemena. Po varnem spustu, smo prišli do našega cilja –Kriška gora - 1471m. Zaslužena malica, kratek počitek, kavica, za poživitev in že smo bili pripravljeni za na pot. Odločili smo se, da gremo nazaj po drugi poti. Ni bila lahka, sonce nam ni prizanašalo, pa tudi strmina ne, zato smo napredovali bolj počasi, v senci dreves pa malo pospešili in tako prispeli do črede kozic in krav na Mali Polani, ki so nas zvedavo gledale. Napolnili smo plastenke z vodo in nadaljevali pot. Dan se je že krepko prevesil v popoldan in pred nami je bila še ura hoje in ker se je pot  umirala, spusti in vzponi so bili komaj opazni, smo kar hitro  opravili z njo. Ob prihodu na izhodišče smo prvo pogasili žejo, še malo poklepetali in se odpravili domov.

Naš pohod smo časovno raztegnili, ni bil lahek, bil je pa lep in se že veselim naslednjega.

 

                                                                                                                                         Nada Opravž

 

 


Izlet v gozdni rezervat Ravna gora

Jože Lovenjak, 27.06.2020, 15 fotk | Pohodi in ture | Društvo

Komentiraj | Na vrh

OVGN pri PD Brežice je v nedeljo opravil izlet v  gozdni rezervat Ravna gora. Mojca Bogovič nam je predstavila, kako živijo drevesa v pragozdu. Tudi mladi udeleženci, so spremljali naš gozdni svet. Bili so navdušeni nad predavanjem in njihov stik z naravo. Nekaj vtisov si lahko ogledate na fotografijah Olgice Kržan.


Izlet na Olševo

Mojca Šterk, 18.06.2020, 45 fotk | Pohodi in ture | Društvo

Komentiraj | Na vrh

Kljub prvotno slabi vremenski napovedi smo imeli prav sončno in jasno nedeljo. Iz Solčave smo se dvignili do kmetije Rogar, od koder smo krenili najprej proti mogočni Potočki zijalki, kjer so otroci uživali v raziskovanju 40.000 let starega doma ledonodobnih lovcev, potem pa še do vrha Olševe - Govce (1929m). Razgledi proti Logarski dolini s Kamniško-Savinjskimi Alpami in proti avstrijski strani in našo Peco so bili fantastični. Na koncu smo se ustavili še na izhodiščni kmetiji, kjer smo uživali v domači hrani. Tudi družba je bila enkratna. Hvala vsem za obilico dobre volje in pozitivne energije.

 Izlet sva vodili Mojca in Sara. 


Izlet na Snežnik

Mojca Šterk, 18.06.2020, 16 fotk | Pohodi in ture | Društvo

Komentiraj | Na vrh

Na prekrasno majsko nedeljo smo se po dolgem času odpravili na prekrasen izlet v južno Slovenijo. Iz Sviščakov smo po lepo markirani poti skozi gozd prišli do botaničnega rezervata pod Snežnikom, kjer je bil kratek postanek za malico. Od tam smo krenili do vrha Velikega Snežnika, od koder smo občudovali neverjeten razgled na hrvaško morje z otoki in vse do Julijskih Alp na severu. Dom Draga Karolina je bil zaprt, tako da smo imeli malico v zavetju doma, ker je po vrhu pihala močna burja. Vračali smo se po krožni poti preko Malega Snežnika v dolino do Grde Drage in do Sviščakov. Večino poti smo lahko občudovali čudovite razglede in čudovite gorske rožice. Izlet sva vodila Franci in Mojca. 


Pohod navihancev na Špiček

Vera Polak, 17.06.2020, 6 fotk | Pohodi in ture | Društvo

Komentiraj | Na vrh

Navihanci smo danes na Špiček se podali,

za vzpon pa smo drugo pot si izbrali.

Dobri dve uri v hrib smo hodili,

da potlej lahko smo jedli in pili.

Od kruha, mesa, sladice in vina,

se skoraj pri bukvi je miza šibila.

Tako nekaj obletnic smo mi proslavili

in po dopustu se bomo znova dobili.

 

17.6.2020                       Nada Opravz


Prvi pohod po pandemiji COVID 19

Meho Tokić, 12.06.2020, 12 fotk | Pohodi in ture | Torkarji

Komentiraj | Na vrh

Ob koncu pandemije covid 19 smo se tudi torkarji začeli ponovno družit na naših pohodih. Kako smo pogrešali naše pohode pove udeležba na našem prvem pohodu po nekaj manj kot treh mesecih prepovedi druženja večjih skupin ljudi zaradi epidemije covid 19. Zbralo se nas je 48 pohodnikov. Prehodili smo ravninsko pot od Mosteca, Loče, Dobove. Obrežja, Gaberja in nazaj v Mostec.


Pohod navihancev na Roglo

Vera Polak, 11.06.2020, 7 fotk | Pohodi in ture | Društvo

Komentiraj | Na vrh

Pohod  Navihancev na Roglo in Lovrenška jezera

 

   Danes smo se odpeljali v smeri Bizeljskega, proti Slovenskim Konjicam, Žrečam in proti Rogli, kjer smo pustili avtomobile. Brez oklevanja smo se podali na  Lovrenška jezera.

 Ta se nahajajo na visokem barju, na višini 1520m, med Roglo in Ribniškim Pohorjem in to na površini 22 ha. To so jezerca, katera dobivajo vodo le s padavinami. Ogledali smo si jih po  lesenih poteh, ki so nam omagočile hojo po suhem. Takoj na začetku nas je pričakal razgledni stolp, na katerega pa smo se povzpeli, ko smo se vračali.  Voda v jezercah je videti skoraj črna, to pa zato, ker je dno na debelo obloženo s šoto, ponekod tudi več metrov. Nekje na pol poti, smo si privoščili malico, kjer se je ponovno ponovila tista stara, črno bela reklama: » kar si želiste, v Merkatorju vse dobiste. » No, pri nas pa skoraj vse, bi rekla.  Zadovoljni in okrepčani  smo se vračali po drugi strani nazaj. Začudeni smo bili, da je rastišče borovnic tako veliko in to  kar med rušjem. Škoda, da še ne zorijo, no mogoče bi se pa potem čas naše poti podvojil. Prišli smo do stolpa, si z višine ogledali panoramo, prečitali letake, ki so nas poučili o marsikateri posebnosti. Zapustili smo jezerca in se spustili nekoliko v dolino in potem ponovno navzgor.  Mogoče smo malo bolj pohiteli, kajti oblaki so postajali temnejši in za opozorilo smo zaznali tudi kakšno dežno kapljo. Med igriščem in velikem zbiralniku vode smo prišli spet nazaj na Roglo. Dež se je vedno bolj ponujal in veter je gnal meglice mimo nas, da so nam zakrivale pogled na vse strani.

 Vračali smo se zadovoljni, ker smo izpeljali pohod in imeli  srečo  z vremenom. Med potjo smo imeli še en postanek, se še malo okrepčali in naredili plan za naslednji pohod in že sedaj vem, da bo lep in nekaj posebnega.

 

              10.6.2020                                                                                         Nada Opravž

 


Pohod Navihancev na Kum

Vera Polak, 29.05.2020, 7 fotk | Pohodi in ture | Društvo

Komentiraj | Na vrh

                                           Pohod na Kum - 1211m

 

Zaradi rahljanja omejitev za Korana virus, smo se odločili, da ga mahnemo na Kum. Seveda opremljeni z masko in razkužilo v nahrbtniku, se vkrcamo na vlak.

Še prej, ko se je vlak ustavil, nas je s svojo elegantno višino pozdravil dimnik TE Trbovlje, ki meri kar 360m in je v Sloveniji najvišja zgradba in  najvišji dimnik v Evropi. Pri cementarni smo se kar hitro podali proti križišču in po asfaltni cesti v breg, kjer je nas kmalu smerokaz obrnil proti Čebulovi dolini. Po ozki stezi smo se kar strmo vzpenjali ob pobočju in nato prišli do kmetije in po kolovozu do začetka Čebulove poti. Po travniku smo prišli še do kapelice sv. Mihaela in še malo po makedamu in po kolovozu, v senci dreves pridemo do konca čebulove doline. Izkoristimo prazno klopco za kratek oddih, požirek grenčine in še košček sladkega za energijo in se spet po ozki bolj skaloviti poti strmo vzpenjamo navzgor. Prišli smo na makedamsko pot in nad krošnjami dreves  zagledali oddajnik. Pot smo nadaljevali kar po cesti in prišli do novega asfalta, tako da smo na njem puščali sledi naših umazanih čevljev. Na vrhu nas je sprejela cerkev sv.Neže, katera je zaradi dveh zvonikov videti še večja in koča, ki je bila žal zaprta, nam je pa ponudila prijazno zaveterje za malico.

Kmalu smo setavili eno daljšo mizo, na kateri je bilo ponovno, kot v merkatorju, » kar si želiste, tu vse dobiste ». Po malici in oddihu smo pospravili in ga mahnili proti Škratovi dolini. Spuščali smo se kar strmo skozi gozd, da smo prišli na kolovoz in mimo domačije naprej po ožji poti in zakoračili v Škratovo dolino. Sprva je bila pot bolj položna, potem se pa nadaljuje v ozko in zelo strmo, po grapi, pa nam je  potoček večkrat prečkal pot. Tudi povratek je zahteval previdnost in kar nekaj km hoje, preden smo zagledali strugo Save, kjer nas je že čakala Cicka. Kmalu smo bili na drugi strani in se ob progi podali proti železniški postaji, kjer ni bilo tudi toliko časa, da se bi lahko oddahnili. Čeprav še zadihani smo si nadeli maske in se vkrcali na vlak.

 Tudi korana virus nima vedno moči, mi smo po sedmih urah hoje pohod izpeljali in se že dogovorili za naslednji izziv. Sledite Navihancem in izvedeli boste, kje se bomo potepali naslednjič.

 

          27.5.2020                                                                                                 Nada Opravž


Pohod Navihancev na Žusem

Vera Polak, 20.03.2020, 7 fotk | Pohodi in ture | Ostalo

Komentiraj | Na vrh

 

                                                                        Žusem

Današnja pot nas je peljala iz Brežic proti Bizeljskem in čez Kozje do vasi Javorje. Tam smo pustili avtomobile in se podali proti severnemu  delu Kozjanskega, na Žusem, oziroma Veliki Špičk , ki meri 669m, torej malo manj kot naš.

  Ime Žusem  izvira iz priimka prvega lastnika gradu, žusemskega viteza in krškega ministeriala Poppa de  Suzzenheima. Naše izhodišče je bila kmetija  Žurej, od nje pa smo po kratki poti prišli v gozd. Ta  se že prebuja po zimskem mirovanju, rože pa veselo nastavljajo svoje lepe cvetove soncu, ki še lahko prebije do njih in tako privabljajo čmrlje in čebele na poslastico. Po prvem krajšem vzponu  s hudomušnim imenom Kurčev hrib, smo se ustavili ob drevesu, ki je dokaz kaj vse zmore mati narava in  človeška domišljija. Počasi smo prišli še do jeklenice in se preizkusili s plezanjem po klinih. Po serpentinasti poti smo se kar hitro vzpenjali in bili ponosni, ker smo cerkev sv. Helene gledali z višine, ki  je bila vedno bolj skromna  v svoji  višini. Iz zadnje stmine pa se je že kazal  25,5m visok leseni stolp ljubezni. Zakaj ravno takšno ime zato, ker je tankajšnja cerkev posvečena sv. Valentinu, zavetniku zaljubljencev in domačini  vsako leto organizirajo Valentinov  pohod.

Svoje dobrote iz nahrbtnikov smo prepustili Miji, ostali pa smo se povzpeli na stolp, s katerega je lep razgled na Pohorje, Savinjske alpe... Seveda se nisem mogla upreti zvonu želja, pa čeprav še ni potrjeno da se res uresničijo, a vseeno je vredno poskusiti, za sigurnost. Pri spuščanju iz stolpa sem seveda štela tudi stopnice in teh je kar 116. Ko smo prišli na trdna tla, je Mija že pripravila vse potrebno za malico. Nekaj časa smo bili bolj redkobesedni in ko smo si privezali dušo, je bilo še nekaj sladkega in kavica, kot  v  hotelu. Še malo počitka in po krožni poti nazaj do avtomobilov.

Naše naslednja točka je bila Slivniško jezero, blizu kraja Gorica pri Slivnici. Jezero se razprostira na 84 ha površine, dolgo 5 km in široko 0,5 km. Narejeno je bilo za potrebe železarne Štore v letu 1976, z zajezitvijo dveh potokov. Zaradi  posodobitve   v železarni  tega ne uporabljajo več, zato so  ga razglasili za rezervat ptic, drstišče rib in podobno. Lepo urejene klopce so nas zvabile na krajši počitek in klepet, sonce pa je poskrbelo, da smo lahko sedeli v kratkih rokavih.

  Tako  zbralo se nas je  sedem pogumnih, ali pa mogoče sedem ..., glede na Korona virus, ampak v štirih urah  smo izpeljali  še en lep in prijeten pohod, pa kakorkoli nas kdo imenuje.

 

18.3.2020                                                                                                     Nada Opravž


Pohod Navihancev Kozje - Bohor

Vera Polak, 05.03.2020, 9 fotk | Pohodi in ture | Društvo

Komentiraj | Na vrh

04. 03. 2020 -  Kozje -  Bohor -  Kozje

Avtomobile smo pustili  v Kozjem, si na hitro privoščili kavico, čestitali Viliju za rojstni dan in se podali na pot.

Lepo urejene domačije so vedno paša za oči. Pašniki, ki so  vpeti med dolino in strmino gozda so lepi in čisti, kar pomeni, da kmetje tu redno kosijo in pasejo. Tudi polja so zorana in čakajo na toplo vreme in pridne roke. Počasi se je naselje Kozje redčilo in zavili smo na makedam in naprej proti naselju Vetrnik v  vzhodnem  delu posavskega hribovja, ki leži na pobočjih in slemenih Bohorja. Na pol poti smo si vzeli nekaj minut za oddih in okrepčilo, še nekaj sladkega, za energijo in smo nadaljevali.  Po gozdni poti smo se počasi približevali  Bohorju in ker smo pridobivali tudi višino, smo zakorakali v snežno idilo. Smreke so bahavo razkazovale veje posute s snegom in ob majhi nepazljivosti so ti ga vsule za vrat. Vztrajno smo korakali nekaj časa po zgornji strani poti in potem spet po spodnji, kajti glavna pot je bila zaradi spravila hlodovine polna blata. Kljub vsemu smo prispeli do koče,se okrepčali s čajem in med tem časom je že gospa prinesla joto s klobaso in domač kruh. Ne vem zakaj smo bili kar naenkrat vsi tiho, verjetno je bila  motivacija prava.

Nazaj smo šli  tako, da smo hrib obkrožili in si tudi malo podaljšali pot, s tem  pa pridobili kar lep razgled  do Boča in Donačke, tako da nam ni bilo žal, ker smo izbrali drugo pot. Približevali smo se Kozjem in naše pametne naprave so nam kazale, da smo prehodili 25 km in to v slabih 7 urah in kar je bilo prav lepo pogledat -  poraba kalorij je bila velika. Samo nasmehnili smo se, ker nas je v avtu čakal poln pladenj baklave.

V bližnji pivnici smo imeli zaključek, še malo posedeli in se pogovorili ter  v našem seznamu  tako obkljukali še en pohod.

 

                                                                                                                                  Nada Opravž


Pustni torek

Meho Tokić, 25.02.2020, 17 fotk | Pohodi in ture | Torkarji

Komentiraj | Na vrh

Kot vsako leto torkarji na pustni torek po pohodu organizirajo pustno rajanje. Pisana druščina mask si da duška. Nekaj foto utrinkov čudovitega druženja.


Cesarsko brdo - Strahinjščica

Bojan Jevševar, 24.02.2020, 14 fotk | Pohodi in ture | Društvo

Komentiraj | Na vrh

Redna tura PD 23. 2. 20 je bila na Hrvaško. Cesarsko brdo je prvi hrib za mejnim prehodom Bizeljsko - Klanjec, Strahinjščica pa krasen greben nad Krapino.


Pohod Navihancev iz Brestanice na Grmado

Vera Polak, 20.02.2020, 9 fotk | Pohodi in ture | Ostalo

Komentiraj | Na vrh

                   Pohod Navihancev po okolici Brestanice

 

 Prebujajoče jutro je ponujalo lep pogled na sončni vzhod in seveda se nisem mogla upreti, da ne bi hitro naredila posnetek.

Kakor  je v moji navadi, zjutraj ni veliko časa, zato je potrebno hitro pobrati potrebne stvari  in že sva bila v avtu in proti železniški postaji. Naš pohod se  je tokrat začel Brestanici. Odločili smo se, da gremo skozi tunel, ker ga navadno samo gledamo iz vlaka. Po izhodu smo se po Janezovi poti povzpeli proti sv. Mohorju. Pot ni bila dolga, vendar nas je kar lepo ogrela. Pri cerkvici smo si privoščili pogled v dolino, malo okrepčila, fotko, si pogledali še zanimivo brajdo v obliki kapelice in naprej proti Grmadi -488m. Med vinogradi in zelo lepimi hišami smo prišli na vrh, kjer smo kar hitro izpraznili nahrbtnike in obložili mizo, da je bilo skoraj tako, kot v Merkatorju. Malica nam pa res gre, tudi pogovor zamre in skoraj pozabim slikati. Čez nekaj časa se je pojavil veter in ker je bil zelo vztrajen, smo se kmalu odločili, da je počitka dovolj, pa čeprav bi lahko še debatirali. Spustili smo se proti Trem lučkam, naredili še eno klobaso med vinogradi do energijske točke, si nabrali nove  moči in naprej proti nasipu Save, katera je leno ždela v svoji strugi in vpijala sončne žarke. Med pogovorom smo prišli nazaj v Brestanico in ugotovili, da smo to pot skoraj prehitro prehodili.

Na vlak nismo dolgo čakali in že smo imeli zaključek v Brežicah na železniški  postaji, kjer nas je določena tekočina poživila, tako smo doma lahko naredili  še kakšno »nujno » delo.

 

 

19.2.2020                                                                                                           Nada Opravž


Pohod Navihancev 05.02.2020

Vera Polak, 07.02.2020, 6 fotk | Pohodi in ture | Društvo

Komentiraj | Na vrh

 

  Pohod Navihancev  05.02.2020

Štirinajst  dni je mimo in pred nami nov izziv.

Dobili smo se pri spomeniku na Silovcu. Pot nas je vodila navkreber po gozdu proti  Orlici. Tako smo pešačili po gozdnih poteh, na katerih smo se seznanili tudi z mokrim in mehkim terenom, kar se je videlo tudi na naših čevljih, ki so z vsakim korakom postajali  težji. Čez nekaj časa smo se začeli spuščati v dolino, vse do Preskarjevega mlina, da smo se ponovno  lahko začeli vzpenjati proti  Osredku. Pot se je vila čez gozd in nad gradom Podsreda, katerega mogočnost  smo tako lahko občudovali iz višine, naredili še kakšen posnetek in naprej proti  Pečicam. Malo smo si ogledali cerkev, si privoščili malico in vse kar sodi zraven, veter pa nas je prisilil, da smo se kar hitro spustili v dolino. Malo smo zajeli  ravninski zrak in se ponovno  začeli vzpenjati  na Orlico. Vetru se nismo mogli izogniti, vztrajno nas je  priganjal, drevesa pa so ječala, v krošnjah je bučalo in ob pogledu, kako jih upogiba, sem se kar zgrozila. Pot pa nam je prekrižalo tudi nekaj dolgih bukev, ki so kot treske  ležale na tleh .  Po cca 5 urah hoje smo prispeli do izhodišča.  

Pot smo zaključili  pri Janezu in Branki s kavico in zraven še topel in nesramno dober štrudelj.Zakaj lepe stvari tako hitro minejo?

Nada Opravž


ZBOR ČLANOV

Meho Tokić, 02.02.2020, 30 fotk | Zbor članov | Društvo

Komentiraj | Na vrh

Pohod Navihancev po Libni in okolici

Jože Lovenjak, 25.01.2020, 6 fotk | Pohodi in ture | Društvo

Komentiraj | Na vrh

Z vlakom smo se odpeljali do Libne. Kratko in sladko, bi rekli in res, imeli smo sonce. Po nekaj sto metrih smo prišli v Dolenjo vas, naselje na strmem kremenčastem griču. Dobesedno nad strehami hiš se dviga cerkev posvečena Mariji vnebovzeti. Grič s cerkvijo je obdan z visokimi opornimi zidovi in nudi lep razgled po okolici. Včasih je bila tik ob zidu struga Save, kjer je vozil tudi brod, čez na kranjsko stran. Sledovi struge so vidni še danes.Da pa je bila včasih tu že kranjska stran, pa pričajo ohranjeni deželni kamni. Za cerkev sv. Marije pa so zidarski mojstri uporabili gradbeni material kar iz podrte graščine nad Starim Gradom. Ob pogovoru in ogledovanju narave in okolice smo prišli v Zdole. Ustavili in občudovali smo škotsko govedo, katerega mrzli dnevi ne motijo. Nekaj jih je ležalo na sončku, eni so se pasli, drugi pa so nam se pustili fotografirati. Pred nami se je na hribčku prikazala zdolska cerkev sv. Jurija. Ura je bila že prav primerna za krajši postanek in kavico, kar smo tudi storili. Istočasno  smo še nekateri poravnali članarino in smo zakorakali proti naslednji vasi – Pleterje. Naša kolona je danes štela 11 Navihancev, zato smo pritegnili marsikateri pogled domačinov. Pot pa nas je kmalu speljala v gozd in proti  hribu Libna.Tu so našli prazgodovinske gomile še iz časa okoli leta 1700 pred našim štetjem in nekaj izkopanin hranijo tudi v muzeju. Na samem vrhu hriba pa stoji cerkev sv. Merjete, ki je menda postavljena na mesto nekega poganskega svetišča. Na Libni pri Libenšku se naj bi zbirali vodje kmečkih uporov in načrtovali boj, kmečki punt. Ob gozdiču zraven cerkve so postavljene klopi, katere smo izkoristili za  malico. Na mizi so se vrstile razne dobrote za okrepčilo, poživilo in za posladkat. Ja, potem se pa odločit s čim si boš postregel in ali boš grešil malo ali... Po krajšem počitku smo se spustili proti Staremu Gradu, kar pa že ime pove, da je nekoč nad vasjo stala graščina. Ta je bila menda v lasti salzburških škofov. Iz ruševi tega gradu pa so napravili še eno cerkev- sv. Miklavža, kjer smo imeli še zadnji postanek, še kakšno sliko za obujanje spominov in naš krog se je po cca  petih urah zaključil na železniški postaji.

Domov smo se vrnili dobre volje, ker veš, da si napravil nekaj za sebe, ker je bil sončen dan, ki ti poživi dušo in telo in zato, ker smo vedno dobra družba.

Nada Opravž


PO POTI SLOVENSKEGA TOLARJA 2020

Meho Tokić, 12.01.2020, 41 fotk | Tradicionalni pohodi | Društvo

Komentiraj | Na vrh

Mi starejše generacije se spomnimo našega tolarja. Z njim smo postali samostojni, bil je prva in edina slovenska valuta. Prvega januarja leta 2007 smo dobili evro se od tolarja poslovili. V spomin nanj smo se člani PD Brežice na pobudo Ivka Godlerja takrat odločili, da tolarju postavimo nekakšen spomenik, znamenje za bodoče generacije, ki bodo po planinskih poteh hodile za nami.

Veliki vrh je z 701 metrom višine najvišji vrh v pogorju Orlice. Na njem so že našli seksterce, denar iz rimskih časov, zato se nam je zdelo, da bi bila ta zgodovinska lokacija primerna tudi za postavitev obeležja, ki bi postalo lepa spominsko-pohodniška destinacija. Ideji so se pridružili prebivalci KS Osredek, pobudo pa sta z velikim razumevanjem podprli tudi Občina Kozje, v kateri je Veliki vrh, in Občina Brežice.

Od leta 2007 dalje se pohodniki na drugo soboto v januarju v organizaciji PD Brežice in z veliko pomočjo krajanov Osredka odpravimo na tradicionalni pohod po poti slovenskega tolarja. Ob poti namreč prebivalci Osredka pripravijo za vse pohodnike prigrizke in tople napitke. Sam pohod traja okrog 3 do 4 ure. Pot je krožna in lepo razgledna.

Pred pričetkom pohoda je vsem zbranim nekaj besed namenila predsednica PD Brežice, Anica Hribar, ki je izpostavila, da bo PD Brežice letos praznovalo 70-letnico obstoja. V lepem vremenu in dobri družbi smo se nato letos že štirinajstič povzpeli na Veliki vrh. Pisana družba, čez 150 pohodnikov iz cele Slovenije, je v sproščenem vzdušju znova obujala spomine na obdobje, ko je živel tolar. Posebej hvala planinskim prijateljem iz Škofje loke, ki se vedno številčno udeležijo našega tradicionalnega pohoda in tako prispevajo kamenček v mozaik našega druženja.

Na koncu letošnjega pohoda so pridne roke članov PD Brežice pripravile toplo malico za vse pohodnike. Zahvaljujemo se Ivku Godlerju, ki je vse pohodnike sprejel na svojem domu in tako omogočil še podaljšano prijetno popoldansko druženje.

Želimo vam varen korak še naprej in se vidimo drugo leto na že petnajstem pohodu!

Meho Tokić


Pohod navihancev od cerkve do cerkve

Admin PD Brežice, 12.01.2020, 12 fotk | Pohodi in ture | Društvo

Komentiraj | Na vrh

Nočni pohod na Veliki Cirnik

Meho Tokić, 22.12.2019, 27 fotk | Tradicionalni pohodi | Društvo

Komentiraj | Na vrh

Tradicionalni nočni pohod na Veliki Cirnik

Občasni popoldanski nalivi niso ustavili petnajst pohodnikov ki so se podali na Veliki Cirnik. Od Čateža ob Savi prek Šentvida, Žejnega do vrha 630 metrov visokega Cirnika. Na vrhu je že čakal pečen »jeger« ter topli napitki. Po kratkem počitku in okrepitvi smo se vsi veselo v dobri družbi vrnili nazaj v dolino.


PO POTEH BREŽIŠKE ČETE

Meho Tokić, 12.11.2019, 25 fotk | Tradicionalni pohodi | Društvo

Komentiraj | Na vrh

Ob prazniku Občine Brežice je bil v Pečicah, organiziran 43 pohod po po poteh brežiške čete in srečanje borcev, izgnancev, planincev ter mladine


Blegoš

Andreja Matijevc, 28.10.2019, 17 fotk | Pohodi in ture | Društvo

Komentiraj | Na vrh

V nedeljo, 27. oktobra 2019 se je 22 brežiških planincev različnih starosti, z vodstvom Andreje Matijevc in Mojce Šterk, odpravilo na 1.562 m visoki Blegoš. V sončnem in jasnem jesenskem dnevu smo se iz slikovite hribovske vasice Čabrače po grebenski poti mimo Prve ravni (1.289 m) povzeli na vrh. Hodili smo ob nekdanji Rapalski meji, ki je v 20. in 30. letih prejšnjega stoletja ločevala Italijo in Jugoslavijo. Iz tega časa so tu ostali številni bunkerji iz Rupnikove linije, ki smo si jih dodobra ogledali. Ob poti smo opazovali čudovite razglede in številne cvetoče rastline, med drugim celo Clusijev svišč (Encijan).

Andreja Matijevc


Peš na podelitev priznanja

Meho Tokić, 26.10.2019, 49 fotk | Pohodi in ture | Torkarji

Komentiraj | Na vrh

Torek malo drugače

Ko smo izvedeli da naš vodja Marjan dobi priznanje Olimpijskega komiteja Slovenije, odločitev je padla, gremo v Portorož na podelitev. Ker je podelitev bila na torek in mi torkarji imamo ob torkih  pohod, smo se odločili da pohod naredimo na obali.

Naročeni avtobus smo zapolnili skoraj do zadnjega sedeža in v lepem vremenu in dobrem razpoloženju smo krenili proti obali. Plan je bil prehoditi pot od Izole čez Strunjan do hotela Bernardin v Portorožu. Pot je panoramska s čudovitimi razgledi. Zaradi logistike smo pot začeli v Dobravi nad Izolo in nadaljevali proti Mesečevem zalivu. Pot ponuja lepe razglede na Izolo, Koper in proti Italiji. Uživali smo ob pogledu na Mesečev zaliv in Strunjanski klif. Nekaj minut počitka ob Strunjanskem križu in na to še ogled župnijske cerkve Marijinega prikazanja. Od tam nas je pot vodila, mimo Krkinega zdravilišča Strunjan, proti solinam z lepimi pogledi na Piran. Nato smo se čez Strunjanske soline napotili čez tunel po Parenzani do Portoroža.  V Portorožu smo imeli še nekaj časa da smo si privoščili pozno kosilo ter se preoblekli iz pohodnih oblačil v športna oblačila za prireditev.

Podelitev priznanj je potekala v sproščenem vzdušju. Vsak nagrajenec je prejel aplavz polne dvorane. Tako je bilo tudi ko je naš Marjan Rovan prejel plaketo za dolgoletno delo na področju športa.

Vsem prejemnikom priznanj iskrene čestitke.

Po končani podelitvi smo se polni lepih vtisov v poznih popoldanskih urah podali proti Brežicah. Tako se je končal še eden torek, tokrat malo drugače.

Meho Tokić


Izlet v neznano

Meho Tokić, 09.10.2019, 26 fotk | Pohodi in ture | Torkarji

Komentiraj | Na vrh

Izlet v neznano

V  programu »torkarjev« za leto 2019 je za 1.oktober zapisano:  izlet v neznano, avtobus 8 ur, lahka pot, 4 ure hoje. Povabilo je bilo tako vabljivo, da smo napolnili avtobus in se v veselem pričakovanju odpeljali . Težko je preveriti, kakšno bo vreme na poti, če ne veš, kam greš! Niti nismo hoteli vedeti…naj bo presenečenje . Dobri dve uri časa smo imeli za ugibanje,ko smo prispeli v Kočevje,kjer nam je naš Marjan razkril neznani kraj: KOČA PRI JELENOVEM STUDENCU. Po treh urah strme in manj strme poti smo prišli do koče na veliki, lepo urejeni jasi, ki je obdana z gozdom. V koči so nas sprejeli prijazni skrbniki in nas postregli z odlično enolončnico in palačinkami. V bližini koče je Jelenov studenec, v katerem voda nikoli ne usahne. Ker od koče ni razgleda,smo se povzpeli še na grad Fridrihštajn, 978m n/v. /razvaline gradu Friderika Celjskega in Veronike Deseniške/. Od tu pa še spust v dolino z željo, da bi le srečali medveda, če smo že na Kočevskem. No, ta se ni uresničila. Prijetno utrujeni smo se odpravili proti domu. Čas vožnje proti domu je naša Tončka koristno izkoristila in  nas  podučila, kako prepoznati in ukrepati pri srčnem zastoju in možganski kapi. Zahvalili smo se Tončki za koristne informacije, Marjanu za organizacijo in vodenje in seveda vozniku, ki nas je srečno pripeljal domov. 

Vida Tomše


Škocjanski zatok

Meho Tokić, 09.10.2019, 47 fotk | Pohodi in ture | Društvo

Komentiraj | Na vrh

Odsek za varstvo gorske narave pri PD Brežice je organiziral izlet v Škocjanski zatok. Z avtobusom smo se podali proti Kopru. Tu nas je čakala vodičkaBojana. Povedala nam je vse o nastanku zatoka. Opazovali smo ptice in tudi druge živali. Izvedeli smo veliko zanimivih podatkov, ki nam bodo prišli v življenju še kako prav. Tudi otroci iz OŠ Artiče so bili navdušeni in veseli, da na tako majhnem prostoru vidiš toliko ptic.

Preživeli smo lep dan.

Olga Kržan

 


Torkarji na Viševniku - 17.september 2019

Jože Lovenjak, 23.09.2019, 25 fotk | Pohodi in ture | Torkarji

Komentiraj | Na vrh

V torek 17.9.2019 smo bili v lepem veremenu torkarji na Viševniku. 


Izlet v neznano

Mojca Šterk, 20.09.2019, 67 fotk | Tradicionalni pohodi | Društvo

Komentiraj | Na vrh

V soboto, 14. 9. 2019, se nas je mešana družba kar 47 planincev odpravila na tradicionalni izlet v neznano. Po poti sta nama vodnici Sara Gregl in Andreja Matijevc povedali nekaj ugank, da bi lažje uganili, kam gremo. Na koncu smo ugotovili, da bomo osvojili ne enega, ampak kar dva hriba, Grmado in Tošč. Z nami so bili še vodniki Mojca Šterk, Mija Novak in Simon Matijevc. Cel dan nas je grelo toplo sonce, v dobri družbi pa je dan sploh prehitro minil. Pred spustom v dolino smo se okrepčali še na kmetiji Gonte. Hvala vsem za dobro voljo! 


Begunjščica

Andreja Matijevc, 20.08.2019, 27 fotk | Pohodi in ture | Društvo

Komentiraj | Na vrh

V nedeljo, 18. avgusta 2019 smo v prekrasnem vremenu osvojili karavanški 2-tisočak, Begunjščico. Pot nas je vodila iz doline Drage mimo planine Poljšak in Roblekovega doma vse do najvišjega vrha Begunjščice, Velikega vrha (2.060 m). Ob vzponu smo opazovali čudovite razglede na Julijske in Kamniško-Savinjske očake, kakor tudi po alpskih dolinah. 


Dvodnevni izlet na Triglav

Mojca Šterk, 16.08.2019, 93 fotk | Pohodi in ture | Društvo

Komentiraj | Na vrh

Tradicionalni dvodnevni pohod na Triglav z Rudnega polja v mesecu avgustu pod vodstvom vodnika Francija Kržana, pomočnika Franci Petelinc in Mojca Šterk. Prekrasno vreme (razen na začetku malo dežja), še bolj krasna družba. Štirje prvopristopniki pogumno osvojili našega očaka 


Družinski planinski tabor

Mojca Šterk, 01.08.2019, 268 fotk | Tabori | Društvo

Komentiraj | Na vrh
NEPOZABNO TABORJENJE NA JEZERSKEM
Od 6. do 13. julija 2019 je na prelepem Jezerskem potekal družinski planinski tabor v organizaciji PD Brežice. Kampirali smo v šotorih ob reki Kokri z razgledom na Virnikov Grintovec in ostale bližnje vrhove. Vseh skupaj nas je bilo 43 nadobudnih planincev (starosti od 2 - 80 let). Vsak dan smo se odpravili na drug vrh, starejša skupina pa se je občasno ločila od mlajše in naredila kakšen zahtevnejši vzpon. Obiskali smo Partizansko bolnišnico Krtino in izvir slatine, Zgornje Jezersko s Planšarskim jezerom, Žmicov špic, Močnikovo planino in Stegovnik, najlepši pa je bil vzpon do Češke koče oz. Vratc, kjer nas je spremljal tudi fotograf Matej Petrič (Hvala mu za prelepe fotografije). Letos nam je malo ponagajalo vreme, da nismo izpeljali vseh izletov po načrtu. Ko smo imeli prosti dan, sta nas obiskala g.Janko Meglič in g.Štefan Močnik, ki sta kot izkušena vodnika, Štefan pa tudi gorski reševalec, delila z nami svoje znanje o gorah, pravilni opremi in reševanju. Imeli smo še obisk lokalnega zeliščarja in botanika Mateja Tonejca, ki nam je kar po bližnjem terenu razložil zdravilne rabe rastlin. Popoldan pa so naši mladi organizirali atraktivne olimpijske igre po bližnji okolici. Družbo sta nam delala tudi dva prijazna štirinožca Bela in Miki. Nismo pa pozabili niti na pravi taborni ogenj.
 
Zjutraj in zvečer smo se zbirali ob zastavi in himni, za naše želodčke pa je lepo skrbela nepogrešljiva kuharica Marija. Z nami so bili vodniki Franci Kržan, Franci Petelinc, Mojca Šterk, na koncu pa se nam je pridružila še Ana Novak. Ne bi šlo tudi brez Olge Kržan, ki je skrbela za vso organizacijo. In Marjana Rovana, ki je prevzel postavitev tabora. In Benjamina, Anžeta in Gaje, ki so organizirali olimpijske igre. Hvala vsem udeležencem za vso medsebojno pomoč, dobro voljo in veliko energije, zaradi česar smo se vsi počutili kot del prave planinske družine. Se vidimo naslednje leto!
 
vodja tabora Mojca Šterk

Dan slovenskih markacistov

Meho Tokić, 08.07.2019, 29 fotk | Zbor članov | Markacisti

Komentiraj | Na vrh

Dan slovenskih markacistov

Na dnevu slovenskih markacistov v Radečah, 6. julija 2019, se je zbralo skoraj 200 markacistov iz cele Slovenije. Razdelili smo se po skupinah in se odpravili na že zarisane dele poti. Poudarek je bil na Zasavski planinski poti, ki se razteza od Bizeljskega do Kuma. Srečanja smo se udeležili tudi trije markacisti PD Brežice. Naša skupina je urejala pot od gradu Podsreda proti Veterniku čez Gorjane. Odstranjevali smo ovire na poti in obnavljali smerne oznake ter po potrebi na novo risali Knafličeve markacije. Bilo je koristno delovno druženje. Po vrnitvi na zborno mesto pri Ribiškem domu Radeče se je nadaljevalo prijateljsko popoldansko druženje z vožnjo s splavom po Savi. Zadovoljstvo nas markacistov je, če so pohodniki zadovoljni in varno pridejo na svoj cilj. Vsem želimo varen korak.

Meho Tokić


Storžič, 2132 m (8.6.2019)

Sara Gregl, 18.06.2019, 48 fotk | Pohodi in ture | Društvo

Komentiraj | Na vrh

Kljub temu, da smo že zakorakali v mesec junij, so nekateri naši vršaci še vedno odeti v snežno odejo in nič kaj poletno obarvani. Kar je v našem primeru, ko smo načrtovali izlet na Storžič skozi Škarjev rob pomenilo, da bo potrebno spremeniti načrte, zaradi snežnih plošč v senčnem delu pod vrhom. Nič ne de, namesto iz Doma pod Storžičem in osvajanja vršaca po severni strani, smo si na vročo junijsko soboto privoščili kar južno stran. Izhodišče izleta je bilo Laško (740 m), vasica nad Bašljem, od koder nas je pot vodila mimo cerkvice Sv. Lovrenca vse do markatne "klopce", kjer se nato pot razdeli v tri smeri. Levo proti planini Javornik, desno proti Kališču, za najbolj pogumne pa kar direktiva do vrha, ki več sploh ni takšno brezpotje, vendar zgleda kar že uhojena stezica. Mi smo se odločili, da pot nadaljujemo proti planini Javornik, od koder nas je nato pot do vrha vodila skozi "žleb". Še sedaj sem hvaležna, da je nad nami, ko smo bili v žlebu, bdel oblak, kajti brez njega, bi nam bilo enostavno prevroče. Na poti so nas podzravile ovčice, ter kot je že na nekaj mojih zadnjih izletih klasika "sneg". Bilo ga je le za kanček, pa vendar, meter pa meter, brez snega očitno pri mojih izletih več ne gre :D. In že smo bili na najbolj "pokakanem" vrhu daleč naokoli. Že tik po tem ko je tam skopnel sneg smo vonjali aromo ovčjih iztebkov, zaradi katerih je vrh namesto skalnate barve, rjavkast ter samo upaš lahko, da ni kje sveže bombice. Sestop smo nadaljevali skozi Bašeljski preval do Doma na Kališču, kjer nas je celotno pot hladil vetrič, ki je ob toplem sončnem dnevu zares sedel. Do ajdovih žgancev z zeljem nisem prišla, pa je bila kljub vsemu jota v domu dobra in je okrepčala telo. Okrepčani smo nato nadaljevali pot v dolino do izhodišča, kjer smo ob druženju strnili vtise.

Vabljeni, da izlet podoživite v obsežni fotogaleriji :)!

 

Sama pot izleta je vedno takšna kakršno zastavi vodnik, vendar pravo vzdušje naredijo nato udeleženci in tudi tokrat dobrega vzdušja ni manjkalo. Iskreno, hribi so popoln detox po napornem delovnem tednu, odklop, katerega si je potrebno privoščiti. Če pa nato koča ponuja še odlično hrano, potem pa je to, to!

Do naslednjič, ko prečimo Pohorje v mesecu septembru :)!

Sara

 

 

  


Velebit = Veleraj

Bojan Jevševar, 17.06.2019, 92 fotk | Pohodi in ture | Društvo

Komentiraj | Na vrh

Velebit je treba obiskati v juniju, če želimo videti njegovo najbolj cvetočo podobo. Lep pa je seveda v vseh letnih časih, sleherni dan.

 


Soteska Čepa

Meho Tokić, 29.05.2019, 74 fotk | Pohodi in ture | Društvo

Komentiraj | Na vrh

Izlet v Sotesko Čepa

 

V nedeljo, 26 .maja 2019 se je 19 planincev  PD Brežice pod vodstvom Toneta Jesenka odpravilo na izlet v Sotesko Čepa pri Podljubelju, ki je najgloblja soteska  na avstrijski strani Karavank. Peljali smo se do Tržiča,kjer so se nam pridružili planinski prijatelji:  Janko in Malči Meglič ter Mirka in Štefan Močnik. Nadaljevali smo preko mejnega prehoda Ljubelj proti Borovljam do izhodišča  Podljubelj, od koder nas je vodila pešpot mimo adrenalinskega parka ob potoku Loiblbach /Ljubeljska Borovnica/ v samo sotesko.

 Ozka stezica je večinoma opremljena s številnimi stopnicami in mostički in dobro  varovana z ograjami ter opremljena z jeklenicami . Uživali smo ob bučanju vode, ki  je drvela mimo nas. Številni slapovi pa so bili prava paša za oči. Prečkali smo zanimiv viseči most - Hudičev most /Teufelsbruecke/  in se ovekovečili pri slapu Tschauko /slap Šum/.

Pot smo nadaljevali v dolino Poden /Bodental, 1010 m/nm in se nato okrepčali v restavraciji  Pri Serajniku, od koder nas je avtobus popeljal nazaj do parkirišča.

V večernih urah smo se zadovoljni, s prijetnimi spomini na slikovito pokrajino,  vrnili domov.

Vida Tomše


Srečanje VGN MDO Zasavja

Meho Tokić, 20.05.2019, 25 fotk | Pohodi in ture | Društvo

Komentiraj | Na vrh

V nedeljo smo imeli srečanje naravovarstvenikov Zasavja na Lisci. Udeležila sem se tega pohoda. Imeli smo predavanje v novi učilnici na planinski koči na Lisci.

Nato smo se sprehodili po Jurkovi učni poti in opazovali rožice, poslušali petje ptic.

Preživeli smo lep dan.

Kržan Olga


Ciprnik, 1745 m (11.5.2019)

Sara Gregl, 15.05.2019, 14 fotk | Pohodi in ture | Društvo

Komentiraj | Na vrh

Običajno se začnejo planinski izleti v Brežicah, kjer se oba vodnika in udeleženci odpeljemo skupaj do izhodiščne točke. Ta izlet pa se je začel malce drugače, saj so me pobrali v Ljubljani. Že ob prihodu kombija sem čutila polno pozitivne energije s strani udeležencev in to je bil popoln začetek dneva, bolje rečeno izleta. V kolikor ne poznate poti na Ciprnik iz Kranjske Gore, gre nekako takole: Najprej premagaš prvi del smučišča Vitranc, kjer po prvem večjem vzponu prideš do Bedančevega doma (1116 m), nato je potrebno premagati še drugi del vitranške strmine (dobesedno strmine!) in že si pri Mojčinem domu na Vitrancu (1555 m), kjer če izbereš pravi dan v tednu zavonjaš kuhajoč se bograč iz velikega kotla. Ta vonj sem podoživela poleti, ko sem šla na ogledno turo, in to mi bo ostalo za vedno v spominu :)! Mojčin dom na Vitrancu je super lokacija za okrepčilo, saj takšne pristnosti in dobrega počutja ob pavzi ne doživiš velikokrat. Iz te točke nas do Ciprnika loči le še dobra ura hoje, bolj po grebenskem delu, kjer zadnjih 20 minut ugledaš klanec in kmalu zatem že vrh, Ciprnik (1745 m). Kljub rahlo zasneženim zadnjim metrom pod vrhom, smo s previdnim korakom uspešno osvojili vrh, kjer nas razgled kljub megli, ni razočaral. Za nagrado smo si ob sestopu v Mojčinem domu privoščili posebno vrsto klobase, poimenovala sem jo kar "vitranška klobasa", ki je vsekakor vredna truda vzpenjanja po smučišču, da jo poskusiš. Božanska! Če zaključim, izlet je bil zares prečudovit, saj ob dobri ekipi udeležencev je vzdušje tisto, ki te še dodatno motivira in noge korakajo kar same od sebe.

Draga ekipa, hvala vam <3! Mene je ta izlet napolnil s toliko energije, da že komaj čakam naslednje planinsko druženje ob osvajanju Storžiča (8.6.2019)!

Več o tem kako smo se imeli, pa v spodnji fotogaleriji :) 

P.S.: Žal klobase nisem uspela fotografirati, preveč sem bila lačna. Tako, da boste morali sami se it prepričat :)!


Naravovarstveni izlet

Meho Tokić, 07.05.2019, 27 fotk | Predavanja | Društvo

Komentiraj | Na vrh

V soboto, 27. aprila smo se zbrali pri nakupovalnem centru Krško in se odpeljali do letališča v Vrbini. 

 

Občudovali smo rastišče orhidej. Bilo jih je veliko. To se ne da opisati, samo videti jih je treba. Tudi nekaj ptic smo videli, bili smo spoštljivi do njih.

 

Pot smo nadaljevali do podvoza avtoceste v Krški vasi, se popeljali do nasipa akumulacijskega jezera HE Brežice, od koder smo si ogledali nadomestni biotop

za vodne ptice z opazovalnico ptičev. Videli smo tudi tri otoke za gnezdenje ptic sredi akumulacije. Pričakali so nas tudi labodi v vsej njihovi lepoti.

 

Preživeli smo lep dan. Tudi kavica nas je čakala na domu Tončke Tokič naše naravovarstvenice. Hvala Tončka.

 

Zapisala Olga Kržan


Kopitnik

Meho Tokić, 03.05.2019, 50 fotk | Pohodi in ture | Torkarji

Komentiraj | Na vrh

Kopitnik

Zjutraj smo se z vlakom odpeljali do Zidanega mosta. Potem smo se usmerili ob Savinji in na to levo v hrib proti Velikem Širju. Pot je na momente strma ampak urejena in lepo razgledna. Užitek je bilo opazovati orhideje v naravi in ostale rožice ter poglede na Veliko Kozje. Tudi pogled na skale pred nami je bilo posebno doživetje.

Skupina devetnajstih pohodnikov je tako napredovala proti vrhu oziroma do planinske koče kjer smo imeli počitek. Po zasluženi malici in odpeti torkarski himni smo šli naprej proti Goram in na to levo mimo cerkve Marija Širje se spustili do ceste ob Savi in na to nazaj do železniške postaje v Zidanem mostu. Razgledi proti Goram, Kumu in na dolino proti Radečam in Zidanem mostu so jemali dih.  Domov smo prišli v popoldanskih urah.

Lep izlet in spomini na dobro družbo ter čudovito naravo. Nasvidenje do naslednjega torka.


Brežiška planinska pot

Meho Tokić, 28.04.2019, 17 fotk | Tradicionalni pohodi | Društvo

Komentiraj | Na vrh

Brežiška pot poteka od Čateža ob Savi preko Šentvida, Žejnega, Sobenje vasi, Velikega Cirnika, Malega Cirnika, Globočic, Mrzlave vasi, nazaj do Čateža ob Savi.

 


Čistilna akcija PD Brežice

Meho Tokić, 28.04.2019, 20 fotk | Pohodi in ture | Društvo

Komentiraj | Na vrh

Odsek za Varstvo gorske narave in Odsek markacistov pri Planinskem društvu Brežice sta tudi letos   organizirala tradicionalno čiščenje planinskih poti.

 

Svetovni dan voda je 22. 03. 2019 petindvajset planincev osnovne šole Artiče pod vodstvom mentorice Natalije Vahčič popestrilo s čiščenjem planinske poti od šole do zaselka Volčje. Letos je bila bera smeti manjša kot lani na kar so lahko zelo ponosni. Naš planet mora ozdravet, pomagajmo mu vsi, ki nam narava diši. Bravo vsem!!!

V drugem delu pomladanskega čiščenja planinskih poti smo planinci očistili Brežiško planinsko pot. Dvaindvajset udeležencev čistilne akcije se je razdelilo v tri skupine.

Prva skupina je očistila planinsko pot Čatež- Sveti vid- Žejno - Globočice, druga skupina se je podala na pot iz Sobenje vasi na Veliki Cirnik in nazaj do Globočic, tretja skupina je pa šla iz Čateža ob avtocesti na Mrzlavo vas in do Globočic. Pohvale vredno je, da se je letos čistilne akcije udeležilo tudi nekaj najmlajših.

Vse skupine so nabrale nekaj smeti vendar veliko manj kot prejšnja leta, česar smo zelo veseli. Delovno akcijo smo zaključili na Turistični kmetiji pri Martinovih v Globočicah.

Zapisala: Tončka Tokić

Foto: Natalija Vahčič, Meho Tokić, Vida Tomše


Dobrča

Mojca Šterk, 07.04.2019, 53 fotk | Pohodi in ture | Mladinski odsek

Komentiraj | Na vrh

Na prelepo pomladansko soboto smo se odpravili na izlet na Dobrčo. V Tržiču se nam je pridružil stari znanec, g. Janko Meglič, ki nam je slikovito opisoval okolico našega pohoda in nas popeljal še na sosedni Šentanski vrh- eden izmed najbolj razglednih  v Karavankah.


Donačka gora

Mojca Šterk, 07.04.2019, 23 fotk | Pohodi in ture | Mladinski odsek

Komentiraj | Na vrh

Prelepo aprilsko soboto smo preživeli na zanimivi Donački gori, ki ga imenujejo Štajerski Triglav. Zbralo se nas je kar 42 mladih planincev. Ko smo se vrnili z vrha, pa je najbolj teknilo slastno kosilo v Rudijevem domu. 


Pohod na Veliko Kozje in Lovrenc

Jože Lovenjak, 11.03.2019, 27 fotk | Pohodi in ture | Društvo

Komentiraj | Na vrh

Tri planinke: Urška, Karmen in Damjana so bile z mano na planinski turi na Velikem Kozjem  in Lovrencu. V Zidanem mostu smo se odločili za pot do Gašperjeve koče, katera je v tem času zaprta, nato nadaljevali po precej zahtevni strmi poti. Če bi bilo zasneženo, kot je bilo še pred časom, bi bilo skoraj neprehodno. Vse tri planinke so se previdno in odgovorno  vzpenjale. Po dveh urah vzpona smo se povzpeli na vrh.S prekrasnim razgledom na Zasavsko hribovje je bil ves trud poplačan. Ker je bilo precej vetrovno in čakala nas je še kar dolga pot, smo po vpisu v knjigo " pristopnikov"  nadaljevali proti Lovrencu. Pot je speljana po grebenu Kozjega in je bila tako nasuta z napihanem listjem, da smo ga mestoma "gazli" do kolen. Po takšni poti še nobeden od nas ni hodil. Z Velikega Kozja smo sestopili srečno vsi
zdravi in si na hitro ogledali Lovrenc. Ko bosta cvetela encijana, se bomo pa vrnili na daljši ogled. Do železniške postaje v Loki je bil prijeten spust, do odhoda vlaka smo prišli pravočasno ter se zadovoljni in veseli prepeljali domov.

PV  T. Vimpolšek


Pustovanje Torkarjev

Jože Lovenjak, 06.03.2019, 19 fotk | Tradicionalni pohodi | Torkarji

Komentiraj | Na vrh

Člani PD Brežice - skupina TORKARJEV je po pohodu po okolici Osredka pustovala na domačiji Godler Ivkota.


Torkarji in pustni torek

Meho Tokić, 05.03.2019, 60 fotk | Pohodi in ture | Torkarji

Komentiraj | Na vrh

Kot vsak torek smo se torkarji podali na pohod. Na Osredku nas je dočakalo lepo sončno vreme. Triurni pohod po hribih v pogorju Orlice je bil pravi užitek. Dobra družba, lepo vreme in zbujajoča narava je zdravilo za dušo. Na domačiji pri našem članu Ivkotu so nam pripravilo malico in kot se za pustni torek spodobi tudi krofe. Ko so želodčki bili potolaženi smo nadaljevali pustno rajanje uz zvoke harmonike. Bilo je čudovito druženje.


Pohod na Cirnik – 23.01.2019

Jože Lovenjak, 29.01.2019, 8 fotk | Pohodi in ture | Društvo

Komentiraj | Na vrh

Sreda. Dan za nov izlet. Narava je poskrbela za lepo zimsko kuliso, saj je rahlo naletaval sneg. Dobre volje smo se podali proti Sv. Vidu. Sneg pod nogami je prijetno škripal. Malo zadihani smo prišli do cerkve. Razgled ni bil ne vem kaj. Vseeno pa smo videli mesto in naše „morje“. Pot smo nadaljevali proti Žejnem. Mali pes se je kar naenkrat podal malo po svoje. V vasi pa se nam je le priključil in skupaj smo nadaljevali proti vrhu Cirnika. Med potjo je pogovor potekal o malici na vrhu in seveda imenu naše skupine. Narava okoli nas je bila odeta v sneg. Malo zadihani, a dobre volje smo prišli na vrh. „ Kačja slina“ da preprečimo prehlad nam je pasala. Ogenj je zagorel v trenutku, Pasja radost pa zavita v folijo čakala, da se bo „ponvica“ segrela in jo bomo spekli. Nikjer  ni jeger tako dober kot na vrhu Cirnika. Ob skupni mizi smo enoglasno sklenili, da bomo Navihanci. Pot v dolino je minila kot bi trenil.

Metka

 


Lisca zimski pohod

Mojca Šterk, 27.01.2019, 25 fotk | Pohodi in ture | Mladinski odsek

Komentiraj | Na vrh

Prelep sobotni dan smo preživeli na zasneženi Lisci. Zjutraj, ko smo šli iz vlaka na Bregu, je kazalo sicer okrog -12, ob 2h, ko smo čakali že vlak za nazaj, pa samo -1 Ni zime za Eskime. Važno, da so bile palačinke na vrhu. Drugič moramo dati v vabilo še obvezno lopatko, da bi prišli še hitreje v dolino ;)


Prvi sredin izlet 9.1.2019

Admin PD Brežice, 14.01.2019, 7 fotk | Pohodi in ture | Društvo

Komentiraj | Na vrh

Z letošnjim letom je vodnica Mija uvedla planinske izlete ob sredah.  Drugo sredo v januarju smo se tako odpravili na prvi sredin izlet. Izhodišče je bilo pri Kerinovem znamenju v Pavlovi vasi do koder smo se pripeljali z osebnimi avtomobili. Vreme je bilo hladno, kot se za zimo spodobi, le snega je bilo premalo, da bi pokril gozdna tla, a vendar dovolj, da smo se na pot podali  po zasneženem kolovozu. Po dveh urah prijetne hoje skozi gozd smo prispeli do Svetih gor.  Čeprav je bilo dokaj oblačno, se nam je proti severu  odprl lep razgled na Kozjansko, Boč in Donačko goro, Pohorje v ozadju in vse tja daleč proti zahodu do prvih zasneženih vrhov Kamniško Savinjskih Alp. Po kratkem počitku smo se nato po gozdni poti spustili do potoka Dramljica in se začeli vzpenjati proti Špičku. Na sredi poti se je delno razjasnilo in sonce je obsijalo gozd in pokrajino pod nami. Občudovali smo pogled na vasi in vinograde odete v ivje, s svetlimi meglicami zakrita polja nad katerimi se je dvigovalo pogorje Medvednice in ostala hribovja v daljavi. V lovski koči pod Špičkom smo si privoščili daljši počitek in malico in se nato dobre volje po prijetnem druženju odpravili nazaj proti Kerinovem znamenju, kjer smo zaključili izlet. Mija je kot vodnica zopet poskrbela, da je bila pet ur dolga hoja zelo prijetna in primerna za vse. Udeležencev izleta je bilo deset in vsi hodci smo bili dobre volje, za dodatno veselje pa je poskrbel Mijin psiček Aki, ki je vso pot živahno raziskoval gozd in se veselo družil z nami. Prvi sredin izlet bo zagotovo vsem udeležencem ostal v zelo lepem spominu. Izleti vsako drugo sredo v mesecu, ki jih vodi Mija, so vsekakor dobra novost in zanimiva obogatitev dejavnosti v našem planinskem društvu Brežice.    

Metka Hrovatič


13. pohod po poti slovenskega tolarja

Meho Tokić, 13.01.2019, 81 fotk | Tradicionalni pohodi | Društvo

Komentiraj | Na vrh

Pohod po poti slovenskega tolarja.

Kdo se še spominja, da smo ne tako daleč nazaj, imeli svoj denar, ki se je imenoval tolar. Otroci, ki sedaj obiskujejo osnovno šolo, tega nimajo več  v spominu. Žal!

Da se pa ne bo popolnoma pozabil ta naš ljubi denar, zato  skrbi  Planinsko društvo Brežice.

Tolar se je poslovil 1. januarja 2007 in na pobudo Ivka Godlerja iz Osredka pri Podsredi, se je takratno vodstvo  PD Brežice odločilo za spominski pohod tolarju. Stekle so priprave in s pomočjo KS Osredek je nastal spomenik tolarju. Nad Osredkom se dviga v višino 701 m Veliki vrh, ki je zelo primeren za pohode in tako sedaj nosi spomin na naš ljubi denar.

Morda se boste vprašali zakaj tu ta kraj. Po pripovedovanju domačinov so na tem hribu našli novce iz rimskih časov. Pa smo se odločili, da še mi pokopljemo naše novce za zanamce.

Letos smo organizirali že 13. pohod., ki se ga je udeležilo kar 139 pohodnikov.  Udeleženci pohoda so bili iz zelo različnih koncev Slovenije.  Vsako leto pride cel avtobus planincev iz prijateljskega društva Škofja Loka, tako jih je tudi letos  prišlo kar 53, prišli so tudi iz sosednjih društev - Šmarja pri Jelšah, Podčetrtka, Krškega, Japetiča iz Zagreba  in posamezniki iz različnih krajev. Tudi domačini se zelo radi udeležujejo pohoda.

Začetek in konec pohoda je na domačiji Ivka Godlerja v Osredku.  Pred pohodom je vse udeležence pozdravila predsednica društva Nuša Hribar pot je pa opisal Ivko Godler. Domačini  so pohodnikom pripravili malico s čajem in kuhanim vinom, da so se lažje povzpeli  na vrh. Pri tem postanku jih je pozdravila županja Kozjega Milenca Krajnc. Na vrhu so zapeli slovensko himno, pri tem je imel glavno vlogo bivši župan Kozjega, Andrej Kocman s svojim prodornim glasom.

Vračali so se po krožni poti čez Presko in Pusti vrh nazaj na Osredek, kjer  so člani našega društva pripravili topli obrok.

Za konec moram poudariti, da je vsem pohodnikom, ki pridejo ta dan k nam zelo ljub spomin na naš denar. Kratko imeli smo ga radi.

Danica Fux


Novoletni pohod na KUM - 2.januar 2019

Jože Lovenjak, 07.01.2019, 19 fotk | Tradicionalni pohodi | Društvo

Komentiraj | Na vrh

Skupina 13- tih planincev Brežiškega planinskega društva se je 2.januarja novega leta 2019 udeležila masovnega pohoda na tako imenovani Dolenjski Triglav - KUM visok 1216 m. Pohod ni bil čisto nič zimski, bil je prelep sončen dan in tudi zeblo nas ni preveč. Pot je bila suha, brez snega, samo malo pod vrhom je bilo poledenelo. Z vrha Kuma smo si lahko ogledali vso Slovenijo, le proti dvanajsti uri je v daljavi snežna ploha prekrila Julijce in Kamniške vršace. V planinskem domu smo se v Brežiški sobi okrepčali in odžejali ter se okoli trinajste ure vrnili proti domu. Povratek je bil vseskozi v sončnem vremenu, pohod ni bil pretežak, ostal nam bo spomin
na milo zimo v teh dnevih.

Franci in Tinko, planinska vodnika


Brati gore

Meho Tokić, 21.12.2018, 32 fotk | Predavanja | Društvo

Komentiraj | Na vrh

V sklopu festivala  »Brati gore 2018« smo v četrtek, 20. decembra preživeli čudovit večer  z Vikijem Grošljem v Knjižnici Brežice. Športni pedagog, vrhunski alpinist, himalajec, gorski reševalec in vodnik Viki Grošelj je preplezal najvišje vrhove vseh sedmih celin planeta, kar je veličasten izziv za vse, ki jim je pustolovščina pomemben del življenja. Spregovoril nam je o izzivih in izkušnjah in nas popeljal v barvitost in razkošnost  posameznih celin, pokrajin in vrhov:  v Aziji – Everest  8848 m, v  Južni Ameriki – Aconcagua  6959 m, v  Severni Ameriki – Denali 6193 m, v Afriki – Kilimandžaro 5895 m, v Evropi – Elbrus 5642 m /oz.Mont Blanc  4807 v središču Evrope/ , na Antarktiki- Vinson  4893 m in v Avstraliji – Kosciuszko  2226 m.

Predstavitev knjige Najvišji  vrhovi celin smo pospremili z odprtjem razstave  Narava gorskega sveta – včeraj, danes , jutri. Le- to so v sodelovanju pripravili na  Zavodu RS za varstvo  narave.

Vida Tomše


Samoborje v prvem snegu

Bojan Jevševar, 17.12.2018, 23 fotk | Pohodi in ture | Društvo

Komentiraj | Na vrh

Nedeljsko jutro v osrednjem Samoborju.


Poludnik

Meho Tokić, 29.11.2018, 22 fotk | Pohodi in ture | Društvo

Komentiraj | Na vrh

POLUDNIK

 

Napoved za konec tedna 8. septembra 2018  je bila precej klavrna, vendar si je vreme premislilo in nam namenilo prelepo soboto. Odpravili smo se namreč na skrajno zahodno mejo slovenstva, v dolino Zilje. Vodnika Borut in Tone sta nam, kot je to že običajno, pripravila zanimivo in poučno planinsko pot.

 

V Avstrijo smo vstopili na mejnem prehodu Podkoren in se po dokaj strmi cesti spustili v Ziljsko dolino. Hoja navkreber se je pričela na Brški planini. Prelepa narava, macesni ob poti in žametno mehka tla pod nogami so nas kar ponesli v višino. Ker so planine pašne, je bilo v tem času na njih še kar precej živine. Prijazno in zgodnje jesensko vreme je godilo tudi živalim tam gori. Planšarije so v precejšnji meri tudi tukaj namenjene turizmu. V dobrih dveh urah smo se povzpeli na vrh Poludnika in imeli res kaj videti. Julijske Alpe so se nam ponujale na jugovzhodu,nasmihala sta se nam Dobrač in Svete Višarje. Kot na večini tamkajšnjih vrhov, stoji tudi na Poludniku velik križ.

 

Po krajšem počitku smo nadaljevali pot na Poludniško planino, ki je bila ta dan dobro obiskana. Krave so pozvanjale s svojimi zvonci, kot da nas vabijo, naj vendar še malo ostanemo v tem lepem svetu. Sestopili smo mimo Brškega jezerca.

Prelepa sobota nam bo vsem, ki smo imeli to srečo, da smo jo lahko tako užili, ostala v najlepšem spominu.

 

Ostala pa nam bo v spominu tudi, ker smo ta dan očistili celotno planinsko pot na Poludnik. Potekala je namreč akcija Očistimo Slovenijo in mi smo na pobudo načelnice odseka VGN Olge Kržan opravili koristno delo pač na tej poti.

 

Laura Rueh


Martinov pohod 2018

Jože Lovenjak, 14.11.2018, 8 fotk | Tradicionalni pohodi | Društvo

Komentiraj | Na vrh

Člani PD Brežice so se na lepo Martinovo nedeljo udeležili pohoda iz Globočic - Kraško vas - Izvira do Stankovega. 

Foto: tine Vimpolšek


Izlet v neznano

Meho Tokić, 23.10.2018, 33 fotk | Pohodi in ture | Torkarji

Komentiraj | Na vrh

Izlet v neznano

Tokrat je bil avtobus premali za 56 udeležencev pohoda v neznano. Za to je nekaj pohodnikov šlo z osebnim avtom.  Samo voznik avtobusa in naš vodnik Marjan Rovan sta vedela da gremo proti Ribnici. V Ribnici smo od daleč zagledali naš cilj, bela cerkev na vrhu hriba. Dobro označena pot je potekala po gozdu. Pri jamarskem domu smo imeli kratek postanek in nadaljevali pot do vrha po naravoslovni poti. Ob poti je bilo veliko poučnih tabel s koristnim in zanimivim informacijam. Na vrhu po daljšem počitku smo odpeli našo torkarsko himno in počasi se odpravili v dolino. Ponovno smo se ustavili pri jamarskem domu na zasluženem kosilu. Prijazno osebje doma nam je pripravilo njihovo specialiteto, enolončnico »trojko«. Hvala za njihov trud in prijaznost. Polni kulinaričnih dobrot in lepih vtisov smo se odpravili proti avtobusu. Bil je čudovit dan v dobri družbi in neokrnjeni naravi. Na svidanje do naslednjega Torka.


Donačka gora

Meho Tokić, 21.09.2018, 36 fotk | Pohodi in ture | Torkarji

Komentiraj | Na vrh

 

Skupina 41 torkarjev iz PD Brežice se je podala na Donačko goro. Bil je prelep dan in čudovito druženje

 

Donačka gora je vrh, ki se nahaja severno od Rogatca. Z vrha, ki geografsko spada med Karavanke je lep razgled po bližnji in daljni okolici. Z zahodnega vrha na katerem je postavljen visok kamnit križ se lepo vidi Boč z okolico, ob lepem vremenu pa pogled seže od osrednjih Kamniško Savinjskih Alp do Pohorja. Na zahodnem vrhu je tudi vpisna skrinjica in slovenska zastava. Delno že omenjeno ima Donačka gora dva med seboj skoraj enako visoka vrhova, zahodnega in vzhodnega. Večina planincev vzpon konča na zahodnem vrhu, le redki pa vzpon podaljšajo na 20 minut oddaljen vzhodni tehnično bolj zahteven vrh. Na vzhodni vrh pa lahko pridemo tudi po krajši plezalni poti.

 

Nadmorska višina884 m

 

 


Na Špiček tokrat varneje

Meho Tokić, 14.09.2018, 21 fotk | Pohodi in ture | Torkarji

Komentiraj | Na vrh

Torkarji smo se na svoj prvi jesenski pohod po počitnicah podali na Špiček. Dan je bil deževen, ampak za 32. vztrajnih pohodnikov to ni bila nikakršna  težava. Ob obujanju spominov na počitnice je čas hitro tekel in že smo bili na vrhu. S sabo smo tokrat prvič imeli avtomatični zunanji defibrilator (AED), ki ga je Planinsko društvo Brežice na pobudo Tončke Tokić kupilo z namenskimi sredstvi prijaznih donatorjev. Z AED- jem v Mehovem nahrbtniku se nam je pot, odmaknjena od prometnih poti, zdela varnejša. Hvala vsem, ki so pomagali pri tej pridobitvi. Po zasluženi malici smo zapeli našo himno ter se na poti proti domu zglasili pri naši planinski prijateljici Olgi Kržan v Pavlovi vasi. Prijazno nas je sprejela in nas pogostila z golažem, pecivom in ostalimi dobrotami, ki so podaljšale naše druženje do popoldanskih ur. Hvala Olgi za vse.

Meho Tokić


Triglav

Meho Tokić, 30.08.2018, 35 fotk | Pohodi in ture | Društvo

Komentiraj | Na vrh

 

TRIGLAV  15.8-16.8.

 

Vsakič ,ko slišim besedo Triglav pomislim na našega očaka. Letos je bila ta beseda kar velikokrat prisotna v pogovorih med mojimi planinskimi prijatelji. »Kaj pa če«, smo nekateri razmišljali na glas. In plan je bil, vodnika zagotovljena, volja pa tako in tako. Kljub muhastemu poletju, je bila tudi vremenska napoved odlična.  Pa smo šli. Da ne bo šlo čisto po planu smo ugotovili že na Pokljuki: »Popolna zapora ceste zaradi sečnje lesa«. Nedostopna Konjščica nam ni bila naklonjena. O , to pa že ni ovira za zagrete planince s ciljem. Parkiramo na Pokljuki in pot pod noge. Med ljudmi, predvsem tistimi ,ki jo še niso prehodili ,je razširjena misel ,da je to najlažja pot. Moje mnenje pa je ,da lahke poti na Triglav ni.

Gor in malo dol, pa spet gor in preko Studorskega prevala do Vodnikovega doma.  Časa je bilo dovolj , vreme čudovito, tako, da smo na uro kar pozabili. Po okrepčitvi pri Vodnikovem domu se je pot začela bolj vzpenjati. Visokogorje se je odkrivalo. Občudovali smo vse bolj redko gorsko cvetje. Tudi naš prvi cilj Dom Planika je bil vse bližje. Sredi popoldneva smo prispeli. Nekateri planinci so se še vzpenjali na Triglav ,mi pa smo se po mnenju Francija odločili, da gremo naslednje jutro. Sledil je počitek za nekatere, drugi pa smo »skočili« še na Kredarico, popili čaj v Triglavskem domu in se do večera vrnili na zaslužen počitek. Po počitku v sobi z 20 utrujenimi planinci in po zajtrku smo ob 7 uri z vso vnemo zagrizli v hrib. Gora se je spreminjala v »mravljišče«. Kolone so se z vseh strani vzpenjale proti vrhu. Dom Planika je postajal vse manjši. Z desne strani zagledamo naš največji dom, Triglavski dom na Kredarici. Počasi se pogumno vzpenjamo. Prvi za Francijem P. naš najmlajši Martin potem pa pisana ,večgeneracijska družba vse do Francija K.,ki se je vzpenjal kot zadnji in je imel vse pod kontrolo. Srečevanja, pozdravi, premiki in seveda pavze za fotografiranje so se ponavljale do vrha. Gor pa zmagoslavje ,veselje in spominsko skupno fotografiranje.  Ja, brez tega ne gre. V svoji sredi smo imeli tudi kar nekaj kanditatov  za obvezen krst ob prvem vzponu.   Spust  je potekal brez posebnosti. Navdušeni in še posebej ponosni na najmlajšega Martina, posedemo v Planiki ,se okrepčamo in jo mahnemo proti Vodniku. V veselem vzdušju se je zaslišala celo pesem. Vsak vzpon na Triglav je nekaj posebnega. Nekateri so bili drugič, sama tretjič ,Franci in Olgica pa kar petinštiridesetič. Za to zaslužita še posebne čestitke. Hvala vodnikoma Franciju Kržan in Franciju Petelinc za odlično vodenje in potrpežljivost, da smo tako brezskrbno in brez posebnosti priplezali na vrh in se tudi vsi srečno vrnili. Franciju in Olgici pa še hvala za srečno vožnjo.

P.S. Med vzponom smo se tudi pogovarjali ,kako ohraniti čisto naravo. Kako zelo pomembno je odnašanje smeti v dolino. Olgica nas je kot članica naravovarstvenega odseka pri domačem Planinskem društvu opozorila na akcijo »Očistimo Slovenijo« ,ki bo 15.9.. Podučila je najmlajšega in tudi starejše, ki so opravili svoj prvi vzpon o pomembnosti odnašanja smeti. Skupaj smo ugotovili, da so naše gore dokaj čiste saj med vzponom nismo opazili nobenih smeti, čeprav  so tudi tokrat na vrhu prodajali pločevinke.

 Milena Hočevar   

Zelo lepo, lep sestavek in še lepši podvig. Čestitke vsem.

 

Vlado Ajlec, 31.08.2018 20:05

Bizeljsko - grad Podsreda

Meho Tokić, 16.08.2018, 15 fotk | Pohodi in ture | Markacisti

Komentiraj | Na vrh

Urejanje poti

Markacisti smo urejali poti in obnovili markacije na zasavski poti in mednarodni E7 od Bizeljskega do gradu Podsreda. Delno smo obnovili markacije na poti kozjanskih borcev. Pohodnikom želimo varen korak.


Kamniško sedlo - Ojstrica

Meho Tokić, 31.07.2018, 22 fotk | Pohodi in ture | Društvo

Komentiraj | Na vrh

V soboto 28.7. smo se planinci pod vodstvom Mije podali na dvodnevno zahtevno turo v Kamniško Savinjske Alpe. Pot smo začeli v Logarski dolini in se mimo slapa Rinke povzpeli do Okrešlja.  Na izviru Savinje smo "dotankali" vodo, pomalicali iz nahrbtnika in jo ubrali proti Kamniškem sedlu. Hitro smo pridobivali na višini, saj je pot dokaj strma. Ob poti nas je  pozdravljalo prekrasno cvetje, visoke gore pa so bile vse bližje. Ko smo se razveselili koče na Kamniškem sedlu, je sledilo še eno čudovito presenečenje - prava preproga planik. Po postanku in okrepčilu smo se odpravili na Brano, kot se za zahtevno turo spodobi. Mislila sem že, da sem videla  vse gorske rože, a pravo razkošje  se je tu šele začelo. Pisane preproge redkega cvetja so se kar vrstile. Ob takšnem pogledu in odkrivanju novega, smo kar hitro priplezali na vrh Brane 2253m n.v.. Nekaj minut smo uživali v razgledu,  nato pa je sledil  spust , večerja v koči ter družabne igre z veliko smeha in dobre volje. Naslednji dan smo jo po zgodnjem zajtrku ubrali proti Korošici..Malo gor, veliko dol in že smo bili pri požganem domu na Korošici. Kako bi prijal prijazen pozdrav oskrbnikov in planincev, okrepčilo in skodelica kave,  nas pa je pozdravilo  prazno, žalostno ožgano zidovje. Razveselil  nas je le pogled na kravice, ki se se mirno pasle in se niso pustile motiti.  Odprli smo nahrbtnike, kjer se vedno najde kaj za pod zob. Ob pogledu proti Ojstrici je bilo vsem jasno, da se moramo nujno "nafilat" z energijo. "Gremo" zaslišim Mijin glas. Vstanem, zategnem rukzak, pri tem odtrgam vrvico, popravim na hitro in že se spet vzpenjamo. Sledil je dolg vzpon. Adrenalin je naraščal, mi pa kar nismo mogli verjeti, da vse to zmoremo. Srečno priplezamo na vrh Ojstrice 2350m n.v. kjer občutimo zmagoslavje, nakar sledi obvezno, dokazno slikanje. Še nekaj minut občudujemo razglede na vse strani, nato pa se začnemo spuščati, malo po štirih ,malo po dveh in seveda brez palic. Sledil je odcep proti Škarjam. Ko že mislimo ,da je "tahudo" za nami, zagledamo kline in zajle. Dolgi korak in malo po "tazadnji" in premagana je tudi ta ovira. Pot do Koče na Klemenči jami pod Ojstrico se je vlekla kot "jara kača". Noge so postajale vse težje in žuljave. Je pa zato toliko bolj teknilo okrepčilo pri koči. Hvala Miji za to nepozabno dogodivščino, odlično vodenje, zmeren korak in ne nazadnje za odlično ribjo solato, vsem ostalim pa za super družbo. 

  Milena Hočevar  


Dravograd - Dan slovenskih markacistov

Meho Tokić, 08.07.2018, 34 fotk | Zbor članov | Markacisti

Komentiraj | Na vrh

Več kot 150 markacistov iz cele Slovenije se je zbralo na šestem dnevu markacistov, tokrat v Dravogradu. Urejali smo planinske poti po Košenjaku in okolici. Nato je sledilo prijateljsko druženje na kmetiji Klančnik. Bilo je prijetno delovno druženje. Vsem pohodnikom varen korak na vseh poteh. Markacisti PD Brežice.


Rogla

Meho Tokić, 16.06.2018, 37 fotk | Zbor članov | Društvo

Komentiraj | Na vrh

18 članov PD Brežice se je udeležilo Dneva slovenskih planinskih doživetij 2018. Za pohod je bilo na izbiro več poti. Mi smo se odločili za pohod na Lovrenška jezera. Ob prihodu na izhodišče se je začela slavnostna prireditev s sprevodom društvenih praporščakov. Tudi za najmlajše je bilo poskrbljeno.

Bil je čudovit dan v dobri družbi planinskih prijateljev iz cele Slovenije.

Domov smo se odpravili v popoldanskih urah.


Krvavec

Meho Tokić, 15.06.2018, 34 fotk | Tradicionalni pohodi | Torkarji

Komentiraj | Na vrh

Tradicionalno srečanje seniorjev PD Pošta Telekom Ljubljana in PD Brežice. Tokrat so nas domačini srečanja iz prijateljskega PD PTLj popeljali po lepotah Krvavca. Dobra družba, lepota narave, prijetno druženje in lepo vreme nam vsem udeležencem bo ostalo v lepem spominu. Drugo leto se vidimo v Brežicah.


Mali princ iz Milanovega fotoaparata

Bojan Jevševar, 13.06.2018, 42 fotk | Pohodi in ture | Društvo

Komentiraj | Na vrh

Na Bizeljsko sta se preselila Gorenjca Danica in Milan Peternel. Že njuno domovanje v Bukovju kaže, da sta velika ljubitelja narave, poleg tega pa vneta hodca, zato ni čudno, da sta se včlanila v PD Brežice. Milan naravo opazuje predvsem skozi fotoaparat, zato je na turi na južni Velebit naklikal kar 500 posnetkov. Nekaj si jih lahko ogledate v njegovi galeriji.


Sreča hodi s pogumnimi.

Bojan Jevševar, 11.06.2018, 87 fotk | Pohodi in ture | Društvo

Komentiraj | Na vrh

Tokrat je šla sreča z nami na južni Velebit, na Veliki Crnopac in stezo Mali princ. Ogled tega koščka "mitske gore" je bil že večkrat razpisan in preklican. Tudi tokrat je dan predtem nevihtna fronta mnogim že vzela upanje, le moje izkušnje so mi dajale upanje, zaradi katerega ture nisem preklical. Vse življenje že ugotavljam, da sreča ljubi pogumne, in tudi tokrat je bilo tako. Ena najlepših tur. Prepričajte se z ogledom posnetkov.


Brežiški športni vikend

Meho Tokić, 10.06.2018, 11 fotk | Tradicionalni pohodi | Društvo

Komentiraj | Na vrh

V lepem sončnem vremenu se je skupina 19. pohodnikov odpravila na krožno pot od Čateža ob Savi prek Šentviške gore v Žejno in nato do Globočic. Po Krajšem postanku in topli malici na domačiji pri Martinovi smo se odpravili čez Mrzlavo vas nazaj do Čateža. 


Na Vgrizovi planini z Jankom Megličem - foto Tine vimpolšek

Jože Lovenjak, 31.05.2018, 32 fotk | Pohodi in ture | Društvo

Komentiraj | Na vrh

26.maja 2018 smo v lepem vremenu lahko občudovali prelepo naravo na Vgrizovi planina skupaj z vodnikom Jankom Megličem! 


Ledeniki na Nanosu (20.5.2018)

Sara Gregl, 27.05.2018, 86 fotk | Pohodi in ture | Društvo

Komentiraj | Na vrh

Prejšnjo nedeljo, 20.5.2018, smo izkoristili lepo vreme in se odpravili na hrib, ki nas vedno opomni, da ga moramo obiskati, ko se peljemo po primorski avtocesti, na Nanos. Meglena vremenska napoved, ki je obetala nekaj dežnih kapelj nam je prizanesla in nam celo pričarala sončno panoramo. Ne spomnim se kdaj mi je nazadnje vzpon tako hitro minil, saj sta dobra družba in jeklenica tu in tam naredili svoje in že smo bili na vrhu. Kot omenjeno, smo za vzpon izbrali poti iz Razdrtega, ki sodi med zahtevne označene poti, vendar ni nobenih posebej izpostavljenih predelov, le "zajla" na treh-štirih predelih. Vsekakor pot, ki jo bom še prehodila, saj me je prevzela nekje v podzavesti in je ne gre pozabiti. Za sestop smo ubrali pot do Abrama ter si nato še sproti ogledali ledenike, ki se skrivajo v gozdnih kotičnik in zbujajo spoštovanje s svojimi globinskimi razsežnostmi. Vsekakor nedeljski izlet, ki ga kot vodnica priporočam, da se opogumite in opravite to pot. Zares vam ne bo žal in tudi če vas je malce strah višine in potem so tu še "zajle"... jaz ta strah počasi premagujem in vsak korak je bolj siguren, le soočiti se je potrebno in si vzeti na poti čas, pa naj vas prehitevajo če hočejo :)!

Nasvet iz izleta: Dobro preberite obvestila na mizah v kočah, saj vam lahko zaračunajo pogrinjek ob uživanju svoje s seboj prinešene hrane. Raje kupite kavo, namesto plačilo poginjka, saj boste imeli še dodaten užitek ob malčkanju :)!

Vabljeni, da podoživite izlet skozi galerijo :)!


Vgrizova planina v Karavankah

Meho Tokić, 26.05.2018, 49 fotk | Pohodi in ture | Društvo

Komentiraj | Na vrh

Izlet z našim planinskim Prijateljem iz Tržiča na Vgrizovo planino v Karavankah(Avstrija). Pot nas je vodila iz Brežic do mejnega prehoda Ljubelj in naprej na avstrijsko stran. Kmalu za tem, ko smo na levi strani ceste opazili manjšo cerkev, smo zavili levo proti vasi Žabnica/Bodental (1010 m/nm).

Naš tokratni cilj je bil Vgrizova planina, 1569 m, pod Kosmatico,1659 m, ena od idiličnih planin na severni strani Karavank. Začetek pohoda je bil pri Serajniku v Podnu, od tam po razgledni cesti do domačije Vgriz in dalje po lepi poti na planino. Sestop v dolino je bil po drugi strani pod mogočno Vrtačo, skozi čudežno Mlako mimo domače gostilne Podnar, od tam pa do izhodišča pri Serajniku.

Devetnajst zadovoljnih pohodnikov se je v popoldanskih urah odpravilo nazaj proti Brežicah z zagotovilom da se drugo leto ponovno odpravimo v manj znane a lepe poti našega vodiča Janka Megliča.


Golica

Mojca Šterk, 21.05.2018, 29 fotk | Pohodi in ture | Društvo

Komentiraj | Na vrh

V soboto, 12. maja 2018, smo se odpravili na Golico, kraljico narcis. Vseh skupaj nas je bilo kar 66. Iz Planine pod Golico smo krenili proti Koči na Golici, od tam pa večina še proti vrhu Golice. V dolino smo se vračali proti Sedlu in potem v Javorniški rovt. Tudi vreme nam je še kar dobro služilo, edino na koncu nas je malo ujel dež.


Kočevski pragozd (Rajhenavski pragozd)

Meho Tokić, 21.05.2018, 18 fotk | Pohodi in ture | Društvo

Komentiraj | Na vrh

MDO Odsek za varstvo gorske narave je organiziral izlet v KOČEVSKI PRAGOZD. zbrali smo se pri ŽAGI, od tam pa je bil organiziran pohod po KOČEVSKIH GOZDOVIH. Kot povedo fotografije je to prečudovit del naših gozdov. Preživeli smo lepo nedeljo in druženje planinskih prijateljev. Hvala gozdarju Janezu za vse povedano.

 

Narovarstveni odsek PD Brežice, Olga Kržan


AZALEJA- IZ TRŽIŠČA NA VRHEK

Meho Tokić, 07.05.2018, 16 fotk | Pohodi in ture | Društvo

Komentiraj | Na vrh

NARAVOVARSTVENI POHOD – AZALEJA – IZ TRŽIŠČA NA VRHEK

 

Dne 5. 5. 2018 je Odsek za varstvo gorske narave PD Brežice organiziral naravovarstveni izlet, na katerem smo si ogledali rastišče AZALEJE v kraju Vrhek nad Tržiščem pri Sevnici.

Po eni uri vožnje smo prispeli do pletenke velikanke v Tržišču, kjer smo se pridružili krajanom Tržišča na njihovem tradicionalnem pohodu AZALEJA iz Tržišča na Vrhek. Voden pohod je potekal po makadamski poti, po gozdnih in travniških poteh vse do rastišča azaleje na Vrhku. Med potjo  so nam prijazni domačini postregli z domačimi dobrotami in pijačo. Na samem rastišču nam je spregovoril predsednik mednarodne organizacije PRO SILVE ( sl. ZA GOZD ), v katero je včlanjenih 27 držav iz Evrope. Osnovno načelo organizacije je razvijati sonaravno, trajnostno in mnogonamensko gospodarjenje z gozdovi, da bo še kaj ostalo zanamcem. Vse prisotne je opozoril na čuječnost. Ko se nahajamo v naravi si jo pozorno oglejmo, bodimo v stiku z naravo, zaprimo oči in ji pozorno  prisluhnimo V nadaljevanju nam je varuhinja gorske narave PD Brežice  dipl. ing. gozdarstva Katjuša Okrošek  podala več informacij o samem spoštovanem rastišču rumenega sleča, ki je del Evropskega ekološkega omrežja NATURA 2000.  Na jasi v objemu gozda smo lahko občudovali zaklad Vrhka opojno dišeči RUMENI SLEČ ali AZALEJO PONTICO, ki je sicer strupena rastlina.

Polni lepih vtisov smo s napotili v dolino, kjer nas je v gostišču Ulčnik v Tržišču čakala topla malica.

S soncem obsijanem dnevu smo imeli lep in poučen izlet.

Tončka Tokić VGN


Ratitovec, 29. 4. 2018

Andreja Matijevc, 01.05.2018, 35 fotk | Pohodi in ture | Društvo

Komentiraj | Na vrh

V nedeljo, 29. aprila 2018 smo se brežiški planinci podali na najvzhodnejši vrh Julijskih Alp, Ratitovec. Nanj smo se povzeli iz slikovite vasice Prtovč, ki je ena najvišje ležečih v Sloveniji. Z najvišjega vrha Ratitovca, Altemavra (1678m) smo občudovali razgled na vse tri strani slovenskih Alp: Julijske, Kamniško-Savinjske in Karavanke. Ob sestopu po severnem pobočju pa uživali v snežnih radostih. 


Loka - Lovrenc - Breg

Meho Tokić, 24.04.2018, 28 fotk | Pohodi in ture | Torkarji

Komentiraj | Na vrh

Torek 24. 04. 2018 smo se odpravili z vlakom iz Brežic proti Loki. Od tam se nas je 33 pohodnikov napotilo na Lovrenc. Vreme je bilo čudovito, tako da je bilo uživanje opazovati naravo in lepe razglede. Na vrhu smo občudovali Encijane in uživali v dobri družbi. Po odpeti torkarski himni smo se napotili proti Bregu. V Okroglicah smo se ustavili na kavici v čudovitem ambientu pri ribniku. Vse te lepote nam bodo ostale v lepem spominu. V Brežice smo prispeli v popoldanskih urah.


Samoborsko gorje - Japetič

Bojan Jevševar, 09.04.2018, 12 fotk | Pohodi in ture | Društvo

Komentiraj | Na vrh

Na Japetič se nas je odpravilo le pet članov, kar pa je imelo nekaj prednosti: več smo si povedali in tudi če smo govorili vsi hkrati, nismo bili preglasni, lažje smo se uskladili pri tempu in počitkih, pa manj čemaža smo potrgali.


Boč, 8. april 2018

Andreja Matijevc, 08.04.2018, 22 fotk | Pohodi in ture | Društvo

Komentiraj | Na vrh

8. aprila 2018 smo se brežiški planinci odpravili na štajerski Triglav, Boč. Težavnost vzpona smo prilagodili zmožnosti planincev in se na hrib vzpeli v dveh skupinah. Ena skupina je vzpon pričela v dolini, v vasi Kostrivnica in vrh osvojila po prisojnem pobočju. Najmlajši pa so do vrha Boča opravili nekoliko krajšo pot - od Doma na Boču. Ob sestopu smo en teden po veliki noči opazovali znamenitost, simbol Boča - redko velikonočnico. 


Kostanjevica na Krki - Polom čez Rigle

Meho Tokić, 03.04.2018, 25 fotk | Pohodi in ture | Torkarji

Komentiraj | Na vrh

Iz Kostanjevice po zahtevni poti čez Rigle se je skupina 35. torkarjev v lepem vremenu povzpela na Polom. Po postanku pri bivaku PD Polom Kostanjevica in odpeti torkarski himni smo se čez Vodenice vrnili do izhodišča. Lep pohod v dobri družbi. Torek je naš dan za dušo in telo.


Brežiška planinska pot

Meho Tokić, 27.03.2018, 36 fotk | Tradicionalni pohodi | Društvo

Komentiraj | Na vrh

Planinsko društvo Brežice je v nedeljo organiziralo že 34. pohod po Brežiški poti. Zbor pohodnikov je bil ob 9. uri na parkirišču pred cerkvjo na Čatežu ob Savi. Krožna pot nas je vodila s Čateža na Šentvid skozi naselja Žejno in Sobenjo vas na 621 m visok Veliki Cirnik. Po krajšem počitku smo se spustili v Globočice, kjer so nam Martinovi(prijazna turistična kmetija) pripravili toplo malico. Nato smo se skozi Mrzlavo vas vrnili na Čatež ob Savi. 

Pohoda se je udeležilo 55 pohodnikov iz Brežic in okolnih planinskih društev ter planinci iz prijateljskih društev iz Zagreba in Samobora. Dan je bil lep. Na vrhu smo doživeli tudi malo sončka in nekaj centimetrov snega. V glavnem lepo prijateljsko druženje. Vidimo se drugo leto na 35. pohodu.

Srečno in varen korak na vseh poteh

Meho Tokić


Čistilna akcija

Meho Tokić, 26.03.2018, 21 fotk | Splošno | Društvo

Komentiraj | Na vrh

Starejši planinci pa smo se zbrali na Čatežu. Ker nas je bilo kar 16, smo se razdelili v štiri skupine. Počistili smo poti proti Šentvidu do Žejnega, Ob avtocesti do Mrzlave vasi in naprej do Globočic.

Bilo je kar nekaj smeti, ampak manj kot pretekla leta. Tako, da ugotavljamo, da  vedno bolj varujemo to našo naravo in odnašamo smeti s seboj v dolino.

Po čistilni akciji smo se zbrali na TURISTIČNI KMETIJI "PRI MARTINOVIH"  v Globočicah, tam nas je čaka malica. 

Veseli smo da se je čistilne akcije udeležilo 20 učencev iz OŠ Artiče. Očistili so planinsko sadjarsko pot med šolo in Sromljami. Nabrali so 5 vreč smeti, kar je vidno tudi iz fotografij. Katero so na koncu akcije pridno presortirali v zabojnike. Čestitamo mladi planinci.

Akciji se je pridružila tudi OŠ Brežice

V petek, 23. 3. 2018, smo učenci 5. razreda OŠ Brežice sodelovali v čistilni akciji. Vanjo smo se z veseljem vključil. Bili pa smo zelo presenečeni nad količino odpadkov v naši okolici.  

Podpiramo akcije čiščenja, s katerimi pripomoremo k ohranitvi čistega okolja.

 

                                                                           Učenci 5. razreda z razredničarkami

Hvala vsem udeležencev čistilne akcije.

Olga Kržan


Šutna - Brezovica - Planina

Meho Tokić, 13.03.2018, 46 fotk | Pohodi in ture | Torkarji

Komentiraj | Na vrh

V lepem snčnem vremenu smo se povzpeli iz Šutne čez Brezovico na Planino v Podbočju. Od začetka smo opazovali pomladne rožice in tudi preizkusili hojo v snegu. Štirideset udeležencev druženja je bilo enotno, dobra družba v naravi je doživetje in pravljičen dan. Naslednji torek v nova doživetja.


Po slov. gorah od Socerba (Strmeca) do Ankarana - foto Tine Vimpolšek

Jože Lovenjak, 12.03.2018, 26 fotk | Pohodi in ture | Društvo

Komentiraj | Na vrh

Občni zbor PD Brežice 2018 - foto Matej PETRIČ

Admin PD Brežice, 24.02.2018, 47 fotk | Zbor članov | Društvo

Komentiraj | Na vrh

Matej PETRIČ je delil znami nekaj utrinkov iz občnega zbora PD Brežice!


Samoborsko gorje februarja 18

Bojan Jevševar, 13.02.2018, 12 fotk | Pohodi in ture | Društvo

Komentiraj | Na vrh

Tretja tura na "Samoborsku obilaznicu" je bila resnično zimska - dala nam je zamete do pasu (vsaj za otroke), globoke gazi, prezeble prste, slepeče sonce in čudovit razgled na zasnežene grebene južno od Gorjancev. Zanesljivo najlepša nedelja v februarju 2018.


Veliki Cirnik

Meho Tokić, 30.01.2018, 26 fotk | Pohodi in ture | Torkarji

Komentiraj | Na vrh

Konec Januarja, bolj pomladni kot zimski dan. Torkarji smo se zbrali na Cerini in mimot "žlegerja" čez Dobeno povzpeli na Veliki Cirnik. Štirideset udeležencev pohoda je uživalo v lepem vremenu in dobri družbi. Torek je naš dan, dan za dušo in telo.


Po poti slovenskega tolarja

Meho Tokić, 16.01.2018, 21 fotk | Tradicionalni pohodi | Društvo

Komentiraj | Na vrh

Dvanajsti tradicionalni pohod po poti slovenskega tolarja. 


Špiček - prvi pohod v novem letu

Meho Tokić, 10.01.2018, 17 fotk | Pohodi in ture | Torkarji

Komentiraj | Na vrh

Za prvi pohod v novem letu, torkarji že vrsto let izberejo Špiček. Tokrat je bilo isto. V meglenem, prej pomladanskem vremenu se je skoraj štirideset udeležencev podalo na vrh.


Tradicionalni drugi pohod v novem letu na Bohor - foto Tine VIMPOLŠEK

Jože Lovenjak, 08.01.2018, 21 fotk | Tradicionalni pohodi | Društvo

Komentiraj | Na vrh

Tradicionalni novoletni pohod na KUM - foto Tine Vimpolšek

Jože Lovenjak, 03.01.2018, 33 fotk | Tradicionalni pohodi | Društvo

Komentiraj | Na vrh

Vsakega 2. januarja se planinci zberemo na Kumu, dolenjskem Triglavu! 


Tradicionalni 20. pohod na Polom - foto Tine Vimpolšek

Jože Lovenjak, 28.12.2017, 37 fotk | Tradicionalni pohodi | Društvo

Komentiraj | Na vrh

Najvišja priznanja PZS 2017

Meho Tokić, 24.12.2017, 5 fotk | Splošno | Društvo

Komentiraj | Na vrh

Najvišja priznanja planinske zveze za leto 2017 poklon predanim prostovoljcem

 

Planinska zveza Slovenije vsako leto podeljuje najvišja priznanja kot skromno nagrado in izraz spoštovanja prejemnikom za njihovo dolgoletno in neutrudno prostovoljno delo. Na svečani podelitvi v Mislinji je 2. decembra 2017 svečane listine PZS prejelo deset zaslužnih posameznikov, ki so dali izjemen pečat planinstvu in planinski organizaciji. Spominske plakete ob življenjskih jubilejih pa je za uspešno in predano delovanje prejelo 21 planincev, med njimi tudi Franci Kržan, dolgoletni vodnik POZS iz Planinskega društva Brežice.

Franc Kržan je član PD Brežice od leta 1980, vodnik PZS A, B in D kategorije ter ljubitelj narave. Več mandatov je bil član UO PD Brežice. Izkazal se je kot zelo uspešen vodnik. Je tisti znameniti vodnik, ki ga brežiški planinci poznajo po tako imenovanem »Francijevem koraku«, kar prevedeno pomeni: v hrib stopaj počasi, stopinja do stopinje, korak naj bo kratek, ne zaletavaj se. Njegov način vodenja posebej cenijo starejši planinci. Od leta 1990 pa vse do 2004 je bil načelnik vodniškega odseka. Več kot dve desetletji sodeluje pri izvedbi letnih družinskih in mladinskih taborov, kjer odgovorno vodi načrtovane izlete. Sodeloval je pri izvedbi planinskih šol za odrasle. Pri izletniški dejavnosti poleg vodenja izletov in pohodov skrbi tudi za prevoze planincev. Za planinstvo je navdušil vse člane svoje ožje in širše družine. Franc in njegova žena Olga sta v društvu znana kot najbolj aktiven planinski par. Franc je nepogrešljiva gonilna sila planinstva v Občini Brežice.

Tone Jesenko


Planinski večer - Kirgizija

Meho Tokić, 14.12.2017, 26 fotk | Predavanja | Društvo

Komentiraj | Na vrh

Svoje utrinke s popotovanja in trekinga po neskončnosti čudovite in neokrnjene pokrajine Kirgizije nam je predstavila

 

Sonja Kostevc, aktivna članica

Planinskega društva Bohor – Senovo.


Trdinov vrh

Andreja Matijevc, 19.11.2017, 38 fotk | Pohodi in ture | Mladinski odsek

Komentiraj | Na vrh

Mladi planinci smo se na martinovo soboto odpravili na Gorjance. Učenci osnovnih šol iz Artič, Brežic, Cerkelj, Dobove, Globokega in Pišec so osvojili Trdinov vrh.


Prikazanih le 100 od 212 najdenih galerij.
V nastavitvah prikaza izberite višje število prikazanih, če želite videti vse.