Izlet torkarjev - Spodmoli Veli Badin - ušesa Istre

Izlet torkarjev Spodmoli Veli Badin – ušesa Istre

 

V torek 12. novembra smo se Torkarji PD Brežice z avtobusom podali na jesensko avanturo. Pot nas je vodila proti Primorski z obveznim postankom na Lomu, kjer smo se okrepčali s kavo. Turoben torek se je kar  naenkrat spremenil v prijazen sončen dan. Po nekaj dneh smo končno ugledali sonce. V Črnem kalu smo zapustili avtocesto in se odpeljali do Sočerge. Od tam smo se peš odpravili proti cerkvi Sv. Kvirika in pot nadaljevali proti Istrskim ušesom. Lepa, čeprav kamnita pot nas je vodila po Kraškem robu, od koder smo imeli res lep pogled na čudovito pokrajino. Med borovci, brinjem in žarečim rujem smo pozabili na uro. Pomalicali smo kar v naravi. Nadaljevali smo v smeri, kjer se nahajajo spodmoli in naravni kameniti most. To je res čudo narave. Navdušeni nad videnim smo pot nadaljevali nazaj navrh, kjer smo zapeli tradicionalno himno…«pa naj bo dež al´toplo sončece«… Ustavili smo se še na ploščadi nad našim najdaljšim viaduktom. Čudovit razgled nas je očaral. Naša deželica je res lepa v vseh letnih časih.

Hvaležni smo predsednici PD, šoferju in Karmen, ki nas je nesebično popeljala po Krasu. Da si takšnih izletov še želimo je želja nas vseh.

Milena Hočevar

 

 

 

---

Pohod torkarjev - Osredek

V torek 26.marca smo se zbrali pri Ivkotu na Osredku pri Podsredi. Pohod smo izvedli po okolici.

Medtem sta nam Marjan in Rudi pripravila malico.Kako se prileže slastno in okusno meso,pečeno v naravi.Nazadnje pa še zadiši po kavi in domačem pecivu,,ki ga pripravijo slavljenke tromesečja.Ko pa Jože raztegne meh in vsi zapojemo,je pa dnevu le še" pika na i".Lepa navada, ki traja že desetletja.Želimo si, da bi se še dolgo lahko družili, kajti ob takih dnevih se nam pridružijo tudi člani,ki ne morejo več hoditi pa vendar so vedno dobrodošli in se jih vsi razveselimo.Obujamo spomine in se nasmejemo ob nekaterih..Veliko se jih je nabralo in za vse zmanjka časa.

Milena Hočevar

---

Bohor

V torek 27.2.smo se torkarji odpravili na Bohor.Po zboru pri blagovnici smo se odpeljali na Jablance. Čeprav je bila vremenska napoved bolj nagnjena na dež kot na sonce,smo pogumno zagrizli v breg. Marjan nas je usmeril mimo slapu Ubijavnik proti partizanski bolnici. Tam smo se razdelili na pol. Polovica je šla proti koči ostali na Javornik. Kmalu so nas pozdravili prvi veliki zvončki in jarice. Višje pa kar celi tepihi rož. Navdušeni nad lepoto Bohorske narave smo hitro prispeli na najvišji vrh Bohorja Javornik 1023m n.v. Pot do koče je hitro minila. Po okrepčilu v prijetni koči smo zapeli tradicionalno himno in se spustili v dolino. Kljub malo slabši vremenski napovedi je dopoldne minilo brez dežja. Domov smo odšli obogateni za še en čudovit torek ,misli pa so že uhajale na naslednji pohod.

 Milena Hočevar

 

---

Zaključek leta 2023

Dne 19.12.2023 smo se torkarji  pohodna skupina planinskega društva Brežice podali na zadnji pohod v letošnjem letu.

Pot nas je vodila od Mosteca po nasipu, nato med polji in skozi Mihalovec v Dobovo, potem pa nazaj do Mosteca .Obdarjeni smo bili s prelepim sončnim dnevom. Ob sproščeni lahki hoji in prijaznem medsebojnem klepetu smo kmalu prispeli na naš cilj do gostilne Cetin, kjer smo imeli svoj letni zaključek.

Razglasili smo naj pohodnike letošnjega leta in jih obdarili z medaljami in čokoladami. Seznanili smo se s finančnim poslovanjem, se okrepčali z dobrim kosilom in se veselo zavrteli ob zvokih prijetne glasbe.

Zadovoljni v srcu smo si ob slovesu zaželeli vse najboljše v novem letu 2024 in se počasi napotili proti domu.

Tončka Tokić

---

Veliki Cirnik - kostanjev piknik

Kot vsako leto tudi tokrat smo naredili pohod bolj zanimiv. Nekaj hoje, prijetnega druženja in obilo dobre volje je recept za čudovit dan v naravi. Podali smo se iz Cerine na Veliki Cirnik. Po poti smo nabrali kostanj, ob prihodu nas je čakal ogenj in pečen »jeger«. Po okrepčilu smo nadaljevali s pečenjem kostanja. Piknika se je udeležilo 38 pohodnikov. Čeprav je v dolini bila megla nam je na vrhu sijalo sonce. Domov smo se odpravili v popoldanskih urah. Nasvidenje do naslednjega torka.

---

Izola - Strunjan

Tokrat smo se torkarji podali na obalo. Lep dan in dobra družba je privabila 50 pohodnikov. Pot je lepo označena. Razgledi su čudoviti. Ogledali smo si lepo urejen vrt(Vidin gaj) in na koncu smo si vzeli čas za kavico in osvežitev v morju. Domov smo se vrnili v popoldanskih urah. Bil je prelep dan.

---

Torkarji v nebesih

20. 6. 2023 smo se torkarji odpeljali v deželo kozolcev, v Šentrupert. Pričakala sta nas planinska prijatelja Bojan Brezovar in Biserka Lončar. Bojan je predsednik tamkajšnjega planinskega društva. Slikovito nam je predstavil pot, ki je bila pred nami, nekaj besed pa je namenil tudi opisu in zgodovini kraja.  
Sonce je že kar prijetno grelo, ko smo se odpravili iz Šentruperta. Biserka nas je vodila vse do vrha vzpetine z zanimivim in nenavadnim imenom: Nebesa. To je najvišji vrh občine Šentrupert, njegova nadmorska višina je 602 metra. Z Nebes se v lepem vremenu odpira celotna Mirenska dolina, vidijo se Trdinov vrh na Gorjancih, Gače, Zaplaz in celo Snežnik.
V prijetni senci velikih sončnikov in ob kar hladnem vetru, ki nam je prijal, smo se na Izletniški kmetiji okrepčali in si odpočili, za kar je poskrbela naša Darinka Suša; kmetija namreč ne sprejema gostov vsak dan.
Zapeli smo himno in se poslikali za spomin. V Nebesih je res nebeško lepo, a čakala nas je pot domov. Biserka je za spust izbrala malo daljšo, krožno pot med vinogradi. Ob pogledu na vinograde ti kar dih zastane. Po domače bi rekli, da so "upedenani v nulo". Strmi pa tako, da moraš verjetno biti privezan, ko kosiš. Še en dokaz, kako smo Slovenci priden narod, ga pa radi tudi popijemo. 
Naj še povem, da je Darinka doma iz teh krajev, tako je organizacija tega pohoda  torkarjev pripadla njej. Še  marsikaj nam ima pokazati, je rekla, zato se bomo na šentrupertsko radi vrnili. Hvala Darinki in seveda Biserki, ki je ta dan namenila naši skupini. 

---

Veternik (harfa)

Veternik (harfa) ogled visokih travišč - Natura 2000

---

Rožnik

V torek 21.3.,na prvi pomladanski dan smo se "torkarji" PD Brežice odpravili na malo drugačen pohod kot običajno. Tokratno zborno mesto je bila železniška postaja. Odpeljali smo se v prestolnico, kjer so nas pričakali naši Ljubljanski planinski prijatelji iz PD pošte telekom. Pod vodstvom Irene Mlakar smo se odpravili proti Tivoliju, ga prečkali in se povzpeli na Rožnik kjer smo si vzeli čas za okrepčilo. Na prijetnem soncu in ob klepetu je čas kar prehitro minil. Pri spomeniku Ivanu Cankarju smo zapeli še našo himno, ki je stalnica na naših pohodih. V mesto smo se vračali po drugi poti. Irena kot dobra poznavalka terena nam je hotela še marsikaj pokazat. Tako smo si ogledali kje so včasih skakali skakalci na smučeh. S hriba so se spuščali dobesedno v mesto.  Ustavili smo se še ob novejših skakalnicah v Mostecu in se odpravili proti Koseškemu bajerju kjer smo naredili  še eno skupinsko fotografijo in se z avtobusom odpeljali na železniško postajo. Hvala Ireni, Bojani in Jožetu za prijaznost. Poslovili smo se z željo po čimprejšnjem ponovnem snidenju. Naj živi planinsko prijateljstvo.

Milena Hočevar

---

Torkarska rojstnodnevna zabava na Planini

Vsake tri mesece se torkarji zberemo na praznovanju rojstnih dnevov. Nekaj hoje in prijetnega druženja je recept za lep dan. Tudi danes je bilo tako. Izhodišče našega pohoda je bila vas Brezovica. Hodili smo po označenih poteh in tudi po brezpotjih in smo v slabih dveh urah prispeli na Planino. V prijaznem okolju turistične kmetije Stipič smo se okrepčali in odžejali. Vsem slavljencem smo nazdravili in zapeli »vse najboljše…«

Ob zvokih harmonike smo zapeli in se sproščeno družili. Pred odhodom smo se lastnici kmetije zahvalili za prijaznost, postrežene dobrote, zapeli tradicionalno torkarsko himno in se v lepem vremenu in dobrem vzdušju podali nazaj v dolino.

Meho Tokić

---

Ljubelj - Planina Preval-a

V torek 4.10. 2022 smo "torkarji" PD .Brežice izkoristili ugodno vreme in se z avtobusom odpeljali na prelepo Gorenjsko ki v jesenskih barvah dobi še poseben čar. .Naš cilj je bila Planina Prevala. Z Ljubelja smo se po Bornovi poti čez melišča in skozi dva tunela povzpeli na 1311m n. v.  Prekrasna planina in Begunjščica z Velikim vrhom v ozadju nas je dobesedno očarala. Prijazna oskrbnica je poskrbela da smo napolnili lačne želodčke z jedmi "na žlico". Po okrepčilu smo se po isti poti vrnili na Ljubelj, proti večeru pa srečno prispeli v naše Brežice. 

Milena Hočevar

---

Bohorski slapovi

Torkarji smo se tokrat odpravili na ogled prva dva slapa (Bojanca in Pekel). Vreme je bilo lepo, narava čudovita tako da je krožna pot ostala v lepem spominu. Nekaj slikovnih utrinkov prilagamo.

 

---

Pečice grad Podsreda

Lep sončen dan čeprav je napoved kazala drugače. Iz Pečic smo se podali po gozdni poti do gradu Podsreda. V dobri družbi čas hitro mine. Na gradu smo se počinuli, tudi čas za kavico smo si vzeli. Vrnili smo se po drugi poti na izhodišče. 

---

Na Planino za dan žena

Na Planino za Dan žena. Marjanovo idejo smo z navdušenjem sprejeli vsi. Naši moški pohodniki so nas prijetno presenetili s šopkom znanilk pomladi ,mačicami. Skromno a tako prisrčno.Prijetno druženje na Izletniški kmetiji je kar prehitro minilo. Vesela in nasmejana družba se je poslovila od Planine s himno torkarjev kot je to običaj.

Milena Hočevar

---

Pustni torek

 

Na pustni torek smo se kot je to v navadi zbrali na Osredku pri Ivkotu. Medtem,ko smo imeli pohod nam je Marjan pripravil malico. Po malici pa so nekateri pohodniki izginili. Naenkrat so nas obiskale različne maškare. Rajanje se je zavleklo v popoldanske ure. Preganjali smo zimo. Smo jo tudi pregnali???

Milena Hočevar

---

Bohor - ogled Jarice

Naredil se je lep dan. Po noči je deževalo in v hribi je padel frišni sneg. Vseeno smo se odpravili na Bohor da bi občudovali Jarico. Odpeljali smo se do Jablanc in po »klasiki« do koče na Bohorju in na to na Koprivnik. Čeprav je bilo zasneženo smo uspeli videt posamične znake pomladi in tudi občudovati posamične primerke Jarice. Vreme je bilo lepo zato smo se zadržali pri koči ter se okrepčali dobrotam prijazne oskrbnice koče na Bohorju.

---

Kope-Črni vrh-Ribniška koča

Avtobusni izlet na Kope

Torkarji smo vsako leto nekajkrat organizirali celodnevni avtobusni izlet v hribe. Zaradi covid razmer že dolgo nismo bili nikjer, zato smo se toliko bolj razveselili povabila na Kope. Koroni smo pristrigli peruti in zgodilo se je…15. junija letos. Napolnili smo avtobus in se odpeljali  na Kope. Pri Lukovem domu smo se razdelili v dve skupini. Malo bolj hodni smo šli proti Ribniški koči. Vmes smo postali na Črnem vrhu, ki je najvišji vrh Pohorja /1543m/ in nudi prelepe razglede /Velika Kopa, Uršlja gora in zadaj Kamniške in Savinjske Alpe. / Pot nas je vodila mimo Petelinjega jezera,ki je nastalo zaradi potrebe po zasneževanju v zimskem času in naprej do Ribniške koče. Tam smo se malo okrepčali in vrnili do Lukovega doma, kjer so nam za nagrado postregli čudovite palačinke z gozdnimi sadeži. Ob naši poti smo videli veliko grmičevja borovnic, ki bodo seveda obrodile malo kasneje, konec julija.

Druga skupina pohodnikov se je podala od Grmovškovega doma proti Veliki Kopi mimo vlečnice Pungart do razglednega vrha in Male Kope, ki je tudi vpeta v smučišče Kope.

Pozno popoldne smo se prijetno utrujeni vrnili domov in vsak pri sebi vrteli prelepe slike iz narave, katere nam je danes ponudila.

Vida Tomše

---

Orešje

Torkarji smo si za tokratni pohod izbrali okolico Bizeljskega. Izhodišče pohoda je bil Bizeljski grad. Lep sončen dan in čudoviti razgledi so nas hitro pripeljali na najvišjo točko tega pohoda od koder je bil lep razgled na Donačko goro in Boč. Po kratkem postanku z malico iz nahrbtnika smo se odpravili proti V'lki pečini. Lepa razgledna točka s pogledi na dolino od Bizeljskega gradu do Hrvaške. Od tam smo se spustili po poti ljubezni do Orešja, kjer nam je prijazni domačin pokazal svoje ročno izdelane skulpture iz kamna in lepo z ljubeznijo urejeno vinsko klet. Od tam smo se podali skozi vinograde do Bizeljskega gradu. V gradu smo srečali gospodarja, ki nas je prijazno povabil na ogled notranjosti gradu. Res lep grad vreden ogleda. Čas je hitro tekel in že smo se mogli posloviti od »graščaka« in odpraviti proti domu. S poslovilnim pozdravom vidimo se naslednji torek smo zaključi naš pohod.

Meho Tokić

---

Mojstrana in dolina Vrat

Življenje gre naprej. Korona 19 je posegla v vse pore naših življenj. Omejevanje števila pohodnikov, seznami, varnostna razdalja, maske…. Mi torkarji smo se prilagodili in upoštevamo navodila NIJZ-ja. Po programu je bil izlet v Mojstrano in po poti Triglavske Bistrice do Aljaževega doma v Vatih. Ob šestih zjutraj smo se dobili na avtobusni postaji Brežice in odpravili proti Gorenjski. Ob prihodu v Mojstrano smo si ogledali planinski muzej in ferato v Mojstrani, na to smo se odpravili do slapa Peričnik. Ogled mogočnega slapa od blizu je poplačal ne tako zahteven vzpon do njega. Po prihodu na izhodišče smo imeli malico v naravi. Po malici smo naredili eno »gasilsko« z mogočnim slapom v ozadju na kar smo nadaljevali pot po poti Triglavske Bistrice. Lepa, razgibana, dobro označena pot. Informacijske table so dodatno prispevale, da smo še bolj uživali v čudoviti naravi in zanimivostih kot so galerije. Po treh urah hoje v lepem vremenu smo prispeli do Aljaževega doma v Vratih. Prijazno osebje doma nam je postreglo s pijačo in dobrotam na žlico. Po kosilu in lepem druženju smo se odpravili še na ogled okolice. Pogledali smo kapelico Cirila in Metoda, okusili plezanje na mali Triglav in se odpravili še do spomenika padlim partizanom gornikom. Sam pogled na vrh Triglava nam je ovirala megla. Vseeno polni lepih vtisov smo se vrnili do parkirnega prostora kjer nas je čakal naš avtobus. Po odpeti torkarski himni smo se odpravili proti domu. V upanju da se bo korona umirila smo že razmišljali kam bi se spet podali na tak lep enodnevni izlet. Do takrat ostanite vsi zdravi in uživajte v lepotah narave.

Meho Tokić

---

Prvi pohod po pandemiji COVID 19

Ob koncu pandemije covid 19 smo se tudi torkarji začeli ponovno družit na naših pohodih. Kako smo pogrešali naše pohode pove udeležba na našem prvem pohodu po nekaj manj kot treh mesecih prepovedi druženja večjih skupin ljudi zaradi epidemije covid 19. Zbralo se nas je 48 pohodnikov. Prehodili smo ravninsko pot od Mosteca, Loče, Dobove. Obrežja, Gaberja in nazaj v Mostec.

---

Pustni torek

Kot vsako leto torkarji na pustni torek po pohodu organizirajo pustno rajanje. Pisana druščina mask si da duška. Nekaj foto utrinkov čudovitega druženja.

---

Peš na podelitev priznanja

Torek malo drugače

Ko smo izvedeli da naš vodja Marjan dobi priznanje Olimpijskega komiteja Slovenije, odločitev je padla, gremo v Portorož na podelitev. Ker je podelitev bila na torek in mi torkarji imamo ob torkih  pohod, smo se odločili da pohod naredimo na obali.

Naročeni avtobus smo zapolnili skoraj do zadnjega sedeža in v lepem vremenu in dobrem razpoloženju smo krenili proti obali. Plan je bil prehoditi pot od Izole čez Strunjan do hotela Bernardin v Portorožu. Pot je panoramska s čudovitimi razgledi. Zaradi logistike smo pot začeli v Dobravi nad Izolo in nadaljevali proti Mesečevem zalivu. Pot ponuja lepe razglede na Izolo, Koper in proti Italiji. Uživali smo ob pogledu na Mesečev zaliv in Strunjanski klif. Nekaj minut počitka ob Strunjanskem križu in na to še ogled župnijske cerkve Marijinega prikazanja. Od tam nas je pot vodila, mimo Krkinega zdravilišča Strunjan, proti solinam z lepimi pogledi na Piran. Nato smo se čez Strunjanske soline napotili čez tunel po Parenzani do Portoroža.  V Portorožu smo imeli še nekaj časa da smo si privoščili pozno kosilo ter se preoblekli iz pohodnih oblačil v športna oblačila za prireditev.

Podelitev priznanj je potekala v sproščenem vzdušju. Vsak nagrajenec je prejel aplavz polne dvorane. Tako je bilo tudi ko je naš Marjan Rovan prejel plaketo za dolgoletno delo na področju športa.

Vsem prejemnikom priznanj iskrene čestitke.

Po končani podelitvi smo se polni lepih vtisov v poznih popoldanskih urah podali proti Brežicah. Tako se je končal še eden torek, tokrat malo drugače.

Meho Tokić

---

Izlet v neznano

Izlet v neznano

V  programu »torkarjev« za leto 2019 je za 1.oktober zapisano:  izlet v neznano, avtobus 8 ur, lahka pot, 4 ure hoje. Povabilo je bilo tako vabljivo, da smo napolnili avtobus in se v veselem pričakovanju odpeljali . Težko je preveriti, kakšno bo vreme na poti, če ne veš, kam greš! Niti nismo hoteli vedeti…naj bo presenečenje . Dobri dve uri časa smo imeli za ugibanje,ko smo prispeli v Kočevje,kjer nam je naš Marjan razkril neznani kraj: KOČA PRI JELENOVEM STUDENCU. Po treh urah strme in manj strme poti smo prišli do koče na veliki, lepo urejeni jasi, ki je obdana z gozdom. V koči so nas sprejeli prijazni skrbniki in nas postregli z odlično enolončnico in palačinkami. V bližini koče je Jelenov studenec, v katerem voda nikoli ne usahne. Ker od koče ni razgleda,smo se povzpeli še na grad Fridrihštajn, 978m n/v. /razvaline gradu Friderika Celjskega in Veronike Deseniške/. Od tu pa še spust v dolino z željo, da bi le srečali medveda, če smo že na Kočevskem. No, ta se ni uresničila. Prijetno utrujeni smo se odpravili proti domu. Čas vožnje proti domu je naša Tončka koristno izkoristila in  nas  podučila, kako prepoznati in ukrepati pri srčnem zastoju in možganski kapi. Zahvalili smo se Tončki za koristne informacije, Marjanu za organizacijo in vodenje in seveda vozniku, ki nas je srečno pripeljal domov. 

Vida Tomše

---

Torkarji na Viševniku - 17.september 2019

V torek 17.9.2019 smo bili v lepem veremenu torkarji na Viševniku. 

---

Kopitnik

Kopitnik

Zjutraj smo se z vlakom odpeljali do Zidanega mosta. Potem smo se usmerili ob Savinji in na to levo v hrib proti Velikem Širju. Pot je na momente strma ampak urejena in lepo razgledna. Užitek je bilo opazovati orhideje v naravi in ostale rožice ter poglede na Veliko Kozje. Tudi pogled na skale pred nami je bilo posebno doživetje.

Skupina devetnajstih pohodnikov je tako napredovala proti vrhu oziroma do planinske koče kjer smo imeli počitek. Po zasluženi malici in odpeti torkarski himni smo šli naprej proti Goram in na to levo mimo cerkve Marija Širje se spustili do ceste ob Savi in na to nazaj do železniške postaje v Zidanem mostu. Razgledi proti Goram, Kumu in na dolino proti Radečam in Zidanem mostu so jemali dih.  Domov smo prišli v popoldanskih urah.

Lep izlet in spomini na dobro družbo ter čudovito naravo. Nasvidenje do naslednjega torka.

---

Pustovanje Torkarjev

Člani PD Brežice - skupina TORKARJEV je po pohodu po okolici Osredka pustovala na domačiji Godler Ivkota.

---

Torkarji in pustni torek

Kot vsak torek smo se torkarji podali na pohod. Na Osredku nas je dočakalo lepo sončno vreme. Triurni pohod po hribih v pogorju Orlice je bil pravi užitek. Dobra družba, lepo vreme in zbujajoča narava je zdravilo za dušo. Na domačiji pri našem članu Ivkotu so nam pripravilo malico in kot se za pustni torek spodobi tudi krofe. Ko so želodčki bili potolaženi smo nadaljevali pustno rajanje uz zvoke harmonike. Bilo je čudovito druženje.

---

Izlet v neznano

Izlet v neznano

Tokrat je bil avtobus premali za 56 udeležencev pohoda v neznano. Za to je nekaj pohodnikov šlo z osebnim avtom.  Samo voznik avtobusa in naš vodnik Marjan Rovan sta vedela da gremo proti Ribnici. V Ribnici smo od daleč zagledali naš cilj, bela cerkev na vrhu hriba. Dobro označena pot je potekala po gozdu. Pri jamarskem domu smo imeli kratek postanek in nadaljevali pot do vrha po naravoslovni poti. Ob poti je bilo veliko poučnih tabel s koristnim in zanimivim informacijam. Na vrhu po daljšem počitku smo odpeli našo torkarsko himno in počasi se odpravili v dolino. Ponovno smo se ustavili pri jamarskem domu na zasluženem kosilu. Prijazno osebje doma nam je pripravilo njihovo specialiteto, enolončnico »trojko«. Hvala za njihov trud in prijaznost. Polni kulinaričnih dobrot in lepih vtisov smo se odpravili proti avtobusu. Bil je čudovit dan v dobri družbi in neokrnjeni naravi. Na svidanje do naslednjega Torka.

---

Donačka gora

 

Skupina 41 torkarjev iz PD Brežice se je podala na Donačko goro. Bil je prelep dan in čudovito druženje

 

Donačka gora je vrh, ki se nahaja severno od Rogatca. Z vrha, ki geografsko spada med Karavanke je lep razgled po bližnji in daljni okolici. Z zahodnega vrha na katerem je postavljen visok kamnit križ se lepo vidi Boč z okolico, ob lepem vremenu pa pogled seže od osrednjih Kamniško Savinjskih Alp do Pohorja. Na zahodnem vrhu je tudi vpisna skrinjica in slovenska zastava. Delno že omenjeno ima Donačka gora dva med seboj skoraj enako visoka vrhova, zahodnega in vzhodnega. Večina planincev vzpon konča na zahodnem vrhu, le redki pa vzpon podaljšajo na 20 minut oddaljen vzhodni tehnično bolj zahteven vrh. Na vzhodni vrh pa lahko pridemo tudi po krajši plezalni poti.

 

Nadmorska višina: 884 m

 

 

---

Na Špiček tokrat varneje

Torkarji smo se na svoj prvi jesenski pohod po počitnicah podali na Špiček. Dan je bil deževen, ampak za 32. vztrajnih pohodnikov to ni bila nikakršna  težava. Ob obujanju spominov na počitnice je čas hitro tekel in že smo bili na vrhu. S sabo smo tokrat prvič imeli avtomatični zunanji defibrilator (AED), ki ga je Planinsko društvo Brežice na pobudo Tončke Tokić kupilo z namenskimi sredstvi prijaznih donatorjev. Z AED- jem v Mehovem nahrbtniku se nam je pot, odmaknjena od prometnih poti, zdela varnejša. Hvala vsem, ki so pomagali pri tej pridobitvi. Po zasluženi malici smo zapeli našo himno ter se na poti proti domu zglasili pri naši planinski prijateljici Olgi Kržan v Pavlovi vasi. Prijazno nas je sprejela in nas pogostila z golažem, pecivom in ostalimi dobrotami, ki so podaljšale naše druženje do popoldanskih ur. Hvala Olgi za vse.

Meho Tokić

---

Krvavec

Tradicionalno srečanje seniorjev PD Pošta Telekom Ljubljana in PD Brežice. Tokrat so nas domačini srečanja iz prijateljskega PD PTLj popeljali po lepotah Krvavca. Dobra družba, lepota narave, prijetno druženje in lepo vreme nam vsem udeležencem bo ostalo v lepem spominu. Drugo leto se vidimo v Brežicah.

---

Loka - Lovrenc - Breg

Torek 24. 04. 2018 smo se odpravili z vlakom iz Brežic proti Loki. Od tam se nas je 33 pohodnikov napotilo na Lovrenc. Vreme je bilo čudovito, tako da je bilo uživanje opazovati naravo in lepe razglede. Na vrhu smo občudovali Encijane in uživali v dobri družbi. Po odpeti torkarski himni smo se napotili proti Bregu. V Okroglicah smo se ustavili na kavici v čudovitem ambientu pri ribniku. Vse te lepote nam bodo ostale v lepem spominu. V Brežice smo prispeli v popoldanskih urah.

---

Kostanjevica na Krki - Polom čez Rigle

Iz Kostanjevice po zahtevni poti čez Rigle se je skupina 35. torkarjev v lepem vremenu povzpela na Polom. Po postanku pri bivaku PD Polom Kostanjevica in odpeti torkarski himni smo se čez Vodenice vrnili do izhodišča. Lep pohod v dobri družbi. Torek je naš dan za dušo in telo.

---

Šutna - Brezovica - Planina

V lepem snčnem vremenu smo se povzpeli iz Šutne čez Brezovico na Planino v Podbočju. Od začetka smo opazovali pomladne rožice in tudi preizkusili hojo v snegu. Štirideset udeležencev druženja je bilo enotno, dobra družba v naravi je doživetje in pravljičen dan. Naslednji torek v nova doživetja.

---

Veliki Cirnik

Konec Januarja, bolj pomladni kot zimski dan. Torkarji smo se zbrali na Cerini in mimot "žlegerja" čez Dobeno povzpeli na Veliki Cirnik. Štirideset udeležencev pohoda je uživalo v lepem vremenu in dobri družbi. Torek je naš dan, dan za dušo in telo.

---

Špiček - prvi pohod v novem letu

Za prvi pohod v novem letu, torkarji že vrsto let izberejo Špiček. Tokrat je bilo isto. V meglenem, prej pomladanskem vremenu se je skoraj štirideset udeležencev podalo na vrh.

---

Torkarji v Tamarju - foto Tine Vimpolšek

---

Izlet v neznano

V Torek 24. 10. 2017 se nas je 49. torkarjev podalo na izlet v neznano.

Pot nas je vodila proti Ljubljani, Jesenicam na gorenjskem in v zgodnjih dopoldanskih urah smo prispeli v Planico. Eno urni postanek je bil dovolj za ogled znamenitosti, ki nam jih ponuja Planica. Sprehodili smo se po dolini Tamar in občudovali s soncem obsijane gore s prelepim Jalovcem simbolom PZS. V planinskem domu Tamar smo se okrepčali z odlično pripravljeno telečjo obaro. Odšli smo tudi do slapa Nadiža in se vrnili v Planico, kjer nas je čakal avtobus. V objemu s snegom pobeljenih gora smo v dobri družbi preživeli prelep sončen dan. Na poti domov smo postali na Zelencih in si še ogledali izvir Save Bohinjke. Lepšega dneva za izlet v neznano si nismo mogli izbrati, ostal nam bo v lepem spominu.

Tončka Tokić

---

Sevnica - Lisca- Breg

Ob sedmih zjutraj se nas je na železniški postaji Brežice zbralo 20 planincev. Iz Dobove so se z vlakom pripeljale še štiri, tako da nas je iz Sevnice proti vrhu Lisce krenilo 24. Odpravili smo se po daljši poti čez Zajčjo goro. Čudovito pot, dobro označeno in tudi razgledno smo prehodili v dobrih treh urah. V Tončkovem domu smo se odžejali in okrepčali iz bogate ponudbe prijaznih oskrbnikov. Na to smo se mimo Jošta čez Razbor spustili nazaj v dolino, do železniške postaje Breg. Po poti nas je dohitel dež, vendar pa to ni pokvarilo dobrega razpoloženja v skupini.

---

Kostanjevica na Krki - Vodenice - Lurd

Kot vsako leto, so tudi letos zadnji torek v juniju Torkarji zaključili s pohodom in proslavo rojstnih dni. To je tudi zadnji skupni pohod v prvem polletju, julija in avgusta pa sledijo dvomesečne počitnice. S prvim septembrom se aktivnosti nadaljujejo po programu vsak torek.

Tokrat smo se odpravili iz Kostanjevice na Krki čez Vodenice do Lurda nad Šentjernejem. Na izletniški kmetiji Golob so nas prijazni gostitelji pogostili svojimi dobrotami in pripravili okusno malico. Naš vodja Marjan Rovan je prebral spisek članov skupine, ki so imeli v zadnjem trimesečju rojstne dneve, in vsem smo čestitali. Po krajšem prijetnem in sproščenem druženju smo se odpravili v dolino.

Na svidenje do prvega torka v septembru.

 

---

Golte

Golte so zanimive tudi v toplih poletnih dneh. Tokrat smo za naš cilj Torkarji izbrali prav to goro, znano bolj kot smučišče. Izhodišče smo imeli v Šmihelu in po dobrih dveh urah prispeli do Mozirske koče 1352 metrov nad morjem. Po zasluženem kosilu smo se odpravili nazaj v dolino, kjer nas je čakal naš prevoz (avtobus). Ob povratku proti Brežicam smo se ustavili še v Žalcu in si ogledali znamenito fontano piva. Prelep dan v neokrnjeni naravi in dobri družbi je ta naš Torek.

Meho Tokić

---

Šutna - Planina

Himna Torkarjev:

---

Srečanje s seniorji PD PT Ljubljana

Kot vsako leto smo tudi letos torkarji imeli srečanje s seniorji Planinskega društva Pošta Telekom Ljubljana. Pohod smo začeli pri vinski kleti Istenič v Stari vasi in pot nadaljevali proti Bizeljskem po lepi, razgibani pokrajini, polni čudovitih razgledov in cvetja. Pokazali smo jim tudi repnice, značilnost teh krajev. Po pohodu smo si vzeli čas za ogled vinske kleti Istenič in zasluženo kosilo v lepo urejeni gostilni. Vseh 55 pohodnikov je bilo navdušeno nad lepotami teh krajev.

Nasvidenje do naslednjega druženja

---

Trebnje-Gradišče-Debenec-Mirna

Z avtobusom smo se odpeljali do Trebnjega. Od tam smo peš nadaljevali proti Gradišču. Avtobus je nadaljeval pot do Mirne in nas tam počakal. Gradišče je vinorodni, lepo urejen kraj, poln zanimivosti. Prijazni domačini, so kot se v deželi Cvička spodobi, ponujali svojo žlahtno kapljico. Pot smo nadaljevali proti Debencu. V dobrih dveh urah smo prišli do koče. V koči so nam pripravili toplo malico, pecivo, kavo... Hvala prijaznemu osebju za dobrote in trud.

Po malici smo pred kočo zapeli torkarsko himno in se odpravili proti Mirni. Tam smo prišli po lepo urejeni in markirani poti v dobri uri. Avtobus je čakal točno na dogovorjenem mestu. Za organizacijo, logistiko in vodenje vse pohvale našemu vodji, Marjanu Rovanu.

46. veselih in zadovoljnih pohodnikov je v eden glas povedalo nasvidanje do naslednjega torka.

---

Čatež-ŠentVid-Dobeno-Prilipe-Cerina

Torkarji smo bili veseli da se nam je na Čatežu pridružila, predsednica PD Brežice gospa Anica Hribar.  41. pohodnikov, smo se podali na Šentvid. Zaradi obveznosti se je predsednica mogla vrniti v dolino a mi smo nadaljevali svojo pot. Lep sončen dan je na kratko pretrgal rahel dež. Nas ni zmotil na naši zastavljeni poti. Na Cerini nas je prijetno, presenetila naša članica Milena. Hvala za presenečenje in trud. Naši Torki so itak polni presenečenj, zato Hvala vsem na prijaznosti.

Ob utrinkih z našega pohoda, vsem želimo, lepe prihajajoče Velikonočne praznike.

Torkarji

---

Laze-Vlaški križ-Korička reber

4. April, lep pomladni dan. Skupina 40. torkarjev se je odpravila iz Laz po obronkih Velikega Cirnika. Krožna pot nas je vodila iz Laz, Vlaškega križa, Koričkih reber, Koritnega, do izhodišča. Bilo je čudovito pomladno druženje. Torki so "praznik" ljubiteljev narave. Do naslednjega Torka.

---

Bohor po grebenski

Lep sončen dan je prav vabil v naravo. Tokrat smo se odpeljali do Jablanc, izhodišče za Bohor. Jeklene konjičke smo tam pustili in se peš odpravili po bolj zahtevni tako imenovani grebenski poti, proti koči na Bohorju. Grebenska pot je v suhem in lepem vremenu prav prijetna. Sicer strma, ampak se hitro dobiva na višini.

V dobri uri smo prišli do koče. Nato smo pot nadaljevali proti Koprivniku. Ob poti je vse cvetelo, prava pomladna pravljica. Zvončki, Kronice in kraljice Bohorja, Jarice. Čas ni bil pomemben. Uživali smo v lepoti narave. Po vrnitvi do koče smo si privoščili počitek in malico. Za še večje zadovoljstvo so poskrbeli prijazni opskrbniki koče.

Preden smo se podali v dolino smo še zapeli torkarsko himno. Pot nazaj nas je vodila po klasični stezi nazaj na Jablance. Čudovit dan in prijetno druženje. Nasvidanje do naslednjega Torka.

---

Pustni Torek

Pustni torek je za "torkarje" iz PD Brežice tako pohodniški kakor družabni dan. To je še bolj poseben dan od običajnega torka,ko se sprehodimo in obenem "prelevimo" v različne pustne like. Tako je bilo tudi tokrat. Zbrali smo se na Osredku in začeli pohod po obronkih Orlice. Višinska razlika je med 450 in 700 metri nad morjem. Vreme je bilo bolj pomladansko kot zimsko. Pogled v naravo in cvetje ob poti je to samo potrjevalo. Očitno drži rek, da pustne šeme odganjajo zimo.

Po dobrih treh urah hoje smo se vrnili na izhodišče. To je hiša našega člana in tudi torkarska "ambasada". Tu imamo zasluženo malico, in kot se za pusta spodobi tudi pustni krof ne manjka. Ko se dobro okrepčamo se preoblečemo v maske. V trenutku se na kupu najdejo politiki, cigani, policaji, lopovi, klovni, plesalke in druge priložnostne maske. Ob zvokih harmonike se nadaljuje rajanje do popoldanskih ur. Pustni torek je dan, ko si vsakdo od prisotnih od trenutka do trenutka omisli spremembo in se v njo vživi ter jo predstavi ostalim. V glavnem, to je dan smeha, prijateljskega druženja in otroške razigranosti. Na svidanje do novega torkovanja, do drugega pustnega torka!

---

Artiče -Sromlje

Torkarje ne ustavijo niske temperature in dež ki takoj zmrzuje. Pohod v domačem okolju v pravi zimski pravljici.

---

Špiček - Prvi pohod v novem letu 2017

Za prvi pohod v novem letu 2017 smo  torkarji izbrali Špiček. Rahli sneg, kateri je ponoči pobelil naše kraje je poskrbel da je to bila prava zimska idila. V lepem in sončnem vremenu na vrhu se je zbralo 38 pohodnikov. Naj bo leto 2017 polno zdravja, sreče in osebnega uspeha.

Varen korak na vseh poteh!

---

Zaključek leta 2016

Za zaključek leta so torkarji izbrali Mostec.Iz Mosteca so hodili proti Dobovi mimoz AFP-eja proti Rigoncam nato nazaj proti Dobovi in čez Mihalovec po nasipu za Savo do gostilne Cetin. Tam je bilo naročeno kosilo in zabava. Pred kosilom je vodja torkarjev Marjan Rovan vse skupaj pozdravil in z Jožico Srpčič so prebrali celoletno statistiko pohodov. Naj bolj vstrajni so dobili simbolične nagrade in medalje za naj več opravljenih pohodov. Po kosilu se je nadaljevalo druženje uz glasbo in ples. Naj bolj aktivna skupina pri PD Brežicah je tako zaključila svoje torkove pohode in obenem leto 2016.

---

Zimska idila brez snega

Kot ponavadi smo se zbrali na parkingu pred blagovnico. Termometer je kazal -3 stopinje, vseeno to ni ustavilo 40 torkarjev. Odpeljali smo se v Kapele na izhodišče pri cerkvi. Od tam smo nadaljevali proti Jovsam (Naravni park Jovsi)

Jovsi so lepi za ogled v vsakem letnem času a mi smo jih tokrat prehodili v mrzlem dopoldnevu. Pot nas je potem vodila do Jeroslavcev in naprej v Slogonsko in Vrhje. Na poti smo opazovali plahe srnice in se sprehajali ob mejni reki Sotli. Prijazni domačini so nas pogostili toplimi napitki in pecivom.

Krožno pot smo po trh urah hoje zaključili v Kapelah.

Nasvidanje do naslednjega Torka.

---

Po graničarski poti

V Torek 15. 11. 2016 smo se odpravili na pohod.Da pot ne bo kratka, smo slutili že na začetku, saj nas je tokrat vodil naš neumorni Miha. Po startu v vasi Brezje pri Veliki Dolini smo se po poljski poti spustili v Slovensko vas, ki leži ob mejni reki Breganci. Zanimivo je bilo videti ograjo ob meji in tudi zaprt most čez mejno rečico, ki je včasih povezoval ljudi z obeh strani državne meje. Mimo zadnjih hiš smo "zagrizli" v hrib in nadaljevali pot do tako imenovane velike bukve. Od tam smo se spustili do potoka ga prečkali in po graničarski poti nadaljevali do vinogradov v Žakovcih v bližini Ponikev. Po krajšem postanku smo pot nadaljevali do naših jeklenih konjičkov, ki so nas čakali v Brezju. Hvala Mihi in Tilki za vodenje.

Milena Hočevar

---

Piknik na Velikem Cirniku

Megleno jutro in napoved dežja ni ustavilo torkarjev. Pri Žlegerju(Dobeno) se je zbralo 37 pohodnikov. Po poti smo nabirali kostanj in druge jesenske plodove. Tudi rahli dež ni bil ovira za dobro voljo. Na vrhu pri bivaku nas je dočakal zakurjen ogenj, pripravljen pečen jeger in narezan kostanj. Skozi meglene krošnje dreves se je naziralo jasno nebo. Po malici, slastnem kostanju in zapeti torkarski himni se nas je 41 pohodnikov odpravilo v dolino.

---

Lepota deževnih kapljic

Deževno jutro ni ovira za lep pohod.