Otroški tabor na Celjski koči

je za nami. 52 otrok, 6 vodnikov, animatorjev in ena spremljevalka smo preziveli  4 dni na Celjski koči. Preiskusili smo se v plezalnih vescinah v adrenalinskem parku, vsako jutro tekli in se razgibavali, se dričali s tubami, se igrali na igralih in vozili z bobi. Osvojili smo Celjsko koco iz Celja in nazaj, celjski grad in Grmado. Obiskali smo Pecovnikovo koco, botanicni vrt in spoznali bivak. Igrali planinski bingo. Se lovili. Kurili ogenj in pekli klobase in penice. Opazovali zvezde na nocnem pohodu. Se ucili kuhanja na gorilniku in prezivetja v naravi. Spoznavali lepote Alme Karlin in njenega popotnistva. Likovno ustvarjali in spoznavali zelisca.

Športni zacetek pocitnic, juhej!

GIBANJE=ŽIVLJENJE

---

Otroški tabor Kal

Letošnji otroški tabor smo preživeli 4 dni v Koči na Kalu (26.-29. 4. 2023). 42 otrok starih med 6 in 14 let je skupaj z vodniki in pomočniki: Natalijo, Saro, Dominikom, Jakobom, Tinetom, Timotejem in Markom potovalo do izhodišča trajnostno:

z vlakom in redno linijo avtobusa. Sledili so vzpon na Kal, Mrzlico, obisk ekološke visokogorske kmetije in zadnji dan spust v Hrastnik. Na taboru smo izvedli urice planinske šole, se preizkušali v plezanju in hoji po slacklinu, ustvarjali v razlicnih delavnicah, nabirali zelišča, igrali nogomet, družabne igre… 100% brez mobilnih naprav. Druženje je povezalo mlade iz različnih šol in nam znova dalo potrditev, da je za pristno srečo potrebno res malo; bližina, dobra volja in iskanje lepot narave.

GIBANJE = ŽIVLJENJE

Vodja tabora: Nataija Vahčič

---

Družinski planinski tabor Koprivna

V Koprivni smo letos od 8.-15. julija 2023 uspešno izpeljali Družinski planinski tabor. Zbralo se nas je 59 nadobudnežev, ki smo odkrivali čarobne kotičke Koroške po mogočnih vrhovih, pa tudi v podzemlju. Osvojili smo Olševo, Raduho, Smrekovško pogorje, Peco, tudi Uršljo goro. Hodili smo v dveh ali treh skupinah, glede na težavnost poti. Popoldan in zvečer smo se igrali vsepovsod naokrog, tudi v Meži. In zaključili s tabornim ognjem. Hvala celotni ekipi tabora, vodnikom Miji, Francijema, Nuši, kuharici Mariji, ekonomu Olgi, mojstru Marjanu, vsem pridnim rokam in čisto vsakemu, ki je prinesel v tabor dobro voljo. Še z vremenom smo imeli kar srečo. Hvaležni

Mojca, vodja tabora

---

Tabor odraslih na Planini pri Jezeru

Glede na vremensko napoved smo jo dobro odnesli saj smo bili le enkrat mokri. Vsak dan se je spreminjalo od popolnoma jasnega do neviht z vetrom in točo.

Po načrtu smo se odpeljali ob 5.00 zjutraj, sproti pobrali še Urško, ki sedaj stanuje blizu Medvod, in se zbrali na Voklem. V koloni smo se odpeljali mimo Bleda v Bohinj in parkirali na parkirišču Senožeta (kjer parkiranje stane 5 € namesto običajnih 20 €) blizu Srednje vasi. Od tam smo se vsi skupaj z brezplačnim mini busom odpeljali proti izhodišču na križišču za Vogar in planino Blato. Ker nas je bilo preveč, nas je nekaj v Stari Fužini počakalo na bus, ki je pripeljal iz druge smeri. Po prihodu na izhodišče je prva skupina, ki jo je vodil Tinko, odšla proti koči, mi pa s polurno razliko za njimi. Po prihodu v kočo smo se namestili in se kmalu namenili na planino Viševnik in naprej do Pršivca. Vreme pa se je hitro slabšalo, zato smo se na pl. Viševnik hitro odločili za povratek do naše koče. Nevihta je bila hitrejša od nas in nas je zato dež krepko zmočil. Verjetno bi bilo bolje, da bi vedrili pri zelo prijazni oskrbnici v Bregarjevem zavetišču, saj se je že po dobri uri po naši vrnitvi do koče zjasnilo. Popoldne smo tako preživeli ob sušenju oblačil in predvsem obutve. Po večerji smo se še malo družili in zapeli. Manjkal nam je kak sopran, da bi bilo petje še boljše.

Naslednje jutro smo se po zajtrku odpravili na turo proti Sedmerim jezerom. Kmalu po startu je omagal Marjan, ki se je sam vrnil v kočo, ostali smo nadaljevali skupaj preko planine Dedno polje do planine Ovčarija, kjer smo se razdelili v dve enaki skupini – prva je šla po lažji poti čez Prode, druga pa čez Štapce. Na sedlu smo se zopet razdelili. Šesterica najbolj poskočnih pod vodstvom Urške je šla na Tičarico, ostali trije pa smo se spustili proti koči pri dvojnem jezeru. Sam sem se vrnil na Štapce, počakal na osvajalce vrha in se z njimi spustil do koče, kjer so že bili ostali pohodniki. Obe skupini (11 + 7) sta se vračali čez Prode s približno polurno razliko. Na planini Ovčarija se je potem pet najbolj zagretih odločilo, da osvojijo še Pršivec in smo se spet razdelili. Osvajalci z Urško na čelu proti planini Viševnik in na vrh, Darinka in jaz pa sva šla za prvo skupino, ki sva jo dohitela šele na Dednem polju. Vsi smo varno prispeli do koče, nazadnje tik pred večerjo še skupina osvajalcev vrhov. To pa ne velja za nizozemsko deklico, ki si je ob igri v okolici koče zlomila roko. Poklicali smo reševalno službo, ki je kmalu prispela s helikopterjem na pomoč, oskrbela deklico in jo odpeljala v bolnico na Jesenice. Tako smo si lahko od blizu ogledali reševalno akcijo in se ob tem še kaj naučili.

Zadnji dan smo nameravali na planino Vogar, vendar smo se zaradi slabe vremenske napovedi in voznega reda avtobusa raje odločili samo za povratek v dolino. Darinka se je tudi zadnji dan izkazala s tem, da je prav vsakega od mimoidočih vprašala od kod prihaja. Poleg 2 Slovencev in Fincev je bil osamljen Singapurec, več je bilo Avstrijcev, Nemcev, Švicarjev, Nizozemcev, Belgijcev, Čehov, Izraelcev, Američanov … Pozdravljanje in ogovarjanje mimoidočih nas je zabavalo in botrovalo dobri volji tako nas kot mimoidočih tekom celega tabora.

Prvi tabor odraslih planincev je tako kljub zelo heterogeni skupini dobro uspel in mislim, da je bilo vsem udeležencem všeč. Potrdilo se je, da je bila Darinkina in Milenina ideja o taboru odraslih na mestu in vesel sem, da smo pritegnili tudi nekaj še delovno aktivnih udeležencev. Vsekakor pa bi nam prav prišel še tretji vodnik. Mlajši udeleženci so ob sestopu že načrtovali svoje nove podvige in me povprašali tudi o izletu na Kanin in Rombon...

Toni Hribar

---

Družinski planinski tabor 2022 v Završnici

---

Družinski planinski tabor Laški Rovt

Letos smo imeli družinski planinski tabor od 10. do 16. julija 2021. Kampirali smo na tabornem prostoru Laški Rovt, ki leži v Triglavskem narodnem parku. Ob robu tabora teče potok, ki je bil ob vročih popoldnevih prava osvežitev. Vsak popoldan smo imeli tudi kopanje v Bohinjskem jezeru. Vseh skupaj nas je bilo 45 nadobudnih planincev (starosti od 11 mesecev - 81 let).

Vsak dan smo se odpravili na drug vrh, ponavadi smo se razdelili v dve težavnostni skupini. Obiskali smo Orožnovo kočo in Črno prst, Planino Suha in Rodico, Kosijev dom na Vojah in Koča na Pl.pri Jezeru, Korita Mostnice in Uskovnico, naredili pa smo tudi dolgi sprehod okrog Bohinjskega jezera in si ogledali Slap Savica. Ko smo imeli prosti dan, smo imeli zanimive olimpijske igre, ki so jih organizirali naši mladinci, pritegnil pa je tudi obisk vodnika iz PD Bohinjska Bistrica. Družbo sta nam delala dva štirinožca, Aki in Miki, sploh Mikija so vsi otroci oboževali. Imeli smo tudi pravi taborni ogenj. 

Zjutraj in zvečer smo se zbirali ob zastavi in naši himni, za naše želodčke je skrbela nepogrešljiva kuharica Marija. Z nami so bili vodniki Franci Kržan, Franci Petelinc, Mojca Šterk in Mija Novak. Ne bi šlo brez Olge Kržan, ki je skrbela za vso nabavo, in Marjana Rovana, ki je prevzel postavitev tabora. Vsem udeležencem hvala za dobro voljo in vso pozitivno energijo. Ustvarili smo veliko lepih spominov. Veselimo se že tabora naslednje leto! 

---

Družinski planinski tabor Mojstrana

Še en nepozaben družinski tabor v dolini pod Triglavom 

Od 4. do 11. julija 2020 je v Mojstrani potekal družinski planinski tabor v organizaciji PD Brežice. Kampirali smo v šotorih na tabornem prostoru Mlačca v Mojstrani, v bližini reke Triglavska Bistrica z razgledom na Jerebikovec, Vrtaško planino in ostale bližnje vrhove. Vseh skupaj nas je bilo 35 planincev (starosti od 9 mesecev - 80 let). Vsak dan smo se odpravili na drug vrh, ponavadi smo se razdelili v dve skupini. Obiskali smo slap Peričnik in Aljažev dom v dolini Vrata, Dovško babo, Jerebikovec, dolino Tamar in slap Nadiža, Slemenovo špico, Prisojnik, najdaljša tura pa je bila na Vrtaško planoto in Sleme in krožno mimo obeh slapov Peričnik. Vreme je letos zdržalo do zadnje minute.

Ko smo imeli prosti dan, smo obiskali Slovenski planinski muzej, imeli zanimive olimpijske igre, ki so jih v večini organizirali otroci, najbolj pa je pritegnil obisk PD Dovje Mojstrana in GRS Mojstrana. Prišlo je kar 7 reševalcev, ki so prikazali tudi vajo reševanja v steni. Družbo sta nam delala tudi dva prijazna štirinožca Aki in Miki. Nismo pa pozabili niti na pravi taborni ogenj, imeli smo ga dvakrat. Zjutraj in zvečer smo se zbirali ob zastavi in naši himni, za naše želodčke je lepo skrbela nepogrešljiva kuharica Marija. Z nami so bili vodniki Franci Kržan, Franci Petelinc, Mojca Šterk, Mija Novak. Ne bi šlo brez Olge Kržan, ki je skrbela za vso organizacijo in Marjana Rovana, ki je prevzel postavitev tabora. Ustvarili smo veliko nepozabnih planinskih spominov. 

---

Piknik po družinskem taboru

Na lepo jesensko soboto se je večina udeležencev družinskega tabora dobila na pikniku v Velikih Malencah in obujala spomine na prečudovit teden v osrčju Julijskih Alp. Prijetno vzdušje se je kar nadaljevalo. Upamo, da se dobimo drugo leto v podobni zasedbi. 

---

Družinski planinski tabor

---

Družinski tabor Podpeca 2017