oohod Nnihancev na Šmarno goro

Uredil: Polak Vera, 6 fotografij
Datum: 03.04.2024

Jutro je nakazovalo lep dan. Nebo je bilo obarvano z rahlo roza barvo, ki je prehajala v modrino, pod to barvito zaveso pa se je že obledela luna spogledovala s prvimi sončnimi žarki.

Ni bilo več časa, kajti vlak ne čaka, pa čeprav sem imela karto v žepu. Na železniški postaji je bila naša skupina deležna pogleda, skoraj vsakega mimoidočega. Verjetno so nam bili kar malce nevoščljivi, da si lahko privoščimo pohode, kajti večino je čakala služba ali pa šolske klopi. V Ljubljani smo presedli na bus in se odpeljali do Tacna. Oprtali smo si nahrbtnike in šli proti Grmadi. Pot se je vztrajno vzpenjala in kmalu smo občudovali Kranj, ki  je ponosno razkazoval svojo obsežnost. Pot je bila razgibana, kajti menda ni bilo drevesa, katerega korenine bi bile pokrite z zemljo. Prispeli smo na  Grmado, kjer smo imeli zelo kratek postanek. Ime tega vrha verjetno izvira še iz turških časov, ko so domačini zakurili ogenj v opozorilo na turški napad. Spustili smo se po isti poti do smerokaza za Šmarno goro. Po cesti smo ponovno pridobivali višino in prišli do zvona želja. Seveda sem se ustavila in kar z muko pozvonila, ker me sprva ni hotel ubogati. Veter nam ni nič prizanašal, tudi naš kot, katerega smo si izbrali za malico, je lepo hladil. Nekaj časa smo vztrajali, potem pa smo pospravili in se spustili na izhodišče.

         Avtobus nas je čakal in odpeljali smo se proti Ljubljani. Tudi vlak je že bil na postaji in tako se je naš pohod zelo hitro končal. 

   3.4.2024                                 Nada Opravž

  

1 5
© Nada Opravž
2 4
© Nada Opravž
3 10
© Nada Opravž
4 3
© Nada Opravž
5 8
© Nada Opravž
6 5
© Nada Opravž