Pohod Navihancev na Trdinov vrh

Uredil: Polak Vera, 7 fotografij
Datum: 23.09.2020

                                                      Na Trdinov vrh s Pendirjevke

Oblačno in rahlo deževno jutro ni bilo nič kaj obetajoče za pohod, a Navihanci ne odnehamo kar zlepa in tako se nas je osem hrabrih podalo na pot.

Hitro smo prispeli v Šentjernej, nato pa proti vasici Cerov log, mimo kamnoloma na makedam in še dobrih 15 min. in že smo prišli do izhodišča. Na mostiček in že  smo prečili živahen potoček Pendirjevko. Odločili smo se, da gremo po strmi, a krajši poti do Miklavža. Res je krajša, vendar strma, kot da smo zašli v visokogorje. Pošteno prepoteni smo prispeli do Miklavža, žal pa je bil danes zaprt in tako smo po kratkem oddihu odšli naprej proti Trdinovem vrhu. Pot je bila še vedno strma in pri sv.Jeri smo morali malo okrepiti svoje počutje, na srečo pa se v nahrbtniku najde veliko različnih okrepčil. Vreme je bilo enkrat oblačno, spet svetlejše, tudi sonce se je pokazalo in čez nekaj minut bi človek pričakoval že dež. Glede na to, smo se kar na hitro spustili proti Gospodični. Nekaj poti na začetku spusta je bilo kar zehtevno, potem pa smo se kar hitro spuščali in prišli do svoje malice. Miza polna dobrot in človek ne ve, po čem bi posegel, na koncu še kavica in bili smo nared za odhod. Če pa si že pri Gospodični, seveda ne moreš mimo izvira, ne da bi se umil.Takoj je nastala vrsta in nekateri smo se ponovno postavili na konec vrste tako, da smo lahko umivanje ponovili. Za enkrat še ni nič videti, pa saj  tableta tudi takoj ne pomaga, pustimo se presenetiti. Zadovoljni in z različnimi komentarji smo prihajali proti Krvavemu kamnu. Srečali smo še veliko skupino upokojencev, katere je pripeljal gor avtobus in so se nasmejani in zelo zgovorni podali proti Gospodični. Mi pa smo kmalu skrenili desno, prečkali našo jutranjo pot in se začeli spuščati čez lep smrekov gozd proti dolini. Pot je bila dolga kar dve uri, a smo kar dobro opravili z njo. Za trenutek smo se še ustavili pri obeležju partizanske bolnišnice Kira in čez čas  odstranili še padlo drevo s poti. Ko smo zaključili našo osmico, smo se ustavili še pri malem izviru – Minutnik, kjer priteka voda v različnih časovnih intervalih in je edini na Dolenjskem.

Tako je bil naš pohod srečno končan, kajti kmalu po prihodu domov, je bila tam ploha. Mogoče pa le imamo kaj veze tam zgoraj, kdo ve.

 

     23.9.2020                                                                                                           Nada Opravž

1 11
© Nada Opravž
2 12
© Nada Opravž
3 13
© Nada Opravž
4 14
© Nada Opravž
5 12
© Nada Opravž
6 11
© Nada Opravž
7 11
© Nada Opravž