04. 03. 2020 - Kozje - Bohor - Kozje
Avtomobile smo pustili v Kozjem, si na hitro privoščili kavico, čestitali Viliju za rojstni dan in se podali na pot.
Lepo urejene domačije so vedno paša za oči. Pašniki, ki so vpeti med dolino in strmino gozda so lepi in čisti, kar pomeni, da kmetje tu redno kosijo in pasejo. Tudi polja so zorana in čakajo na toplo vreme in pridne roke. Počasi se je naselje Kozje redčilo in zavili smo na makedam in naprej proti naselju Vetrnik v vzhodnem delu posavskega hribovja, ki leži na pobočjih in slemenih Bohorja. Na pol poti smo si vzeli nekaj minut za oddih in okrepčilo, še nekaj sladkega, za energijo in smo nadaljevali. Po gozdni poti smo se počasi približevali Bohorju in ker smo pridobivali tudi višino, smo zakorakali v snežno idilo. Smreke so bahavo razkazovale veje posute s snegom in ob majhi nepazljivosti so ti ga vsule za vrat. Vztrajno smo korakali nekaj časa po zgornji strani poti in potem spet po spodnji, kajti glavna pot je bila zaradi spravila hlodovine polna blata. Kljub vsemu smo prispeli do koče,se okrepčali s čajem in med tem časom je že gospa prinesla joto s klobaso in domač kruh. Ne vem zakaj smo bili kar naenkrat vsi tiho, verjetno je bila motivacija prava.
Nazaj smo šli tako, da smo hrib obkrožili in si tudi malo podaljšali pot, s tem pa pridobili kar lep razgled do Boča in Donačke, tako da nam ni bilo žal, ker smo izbrali drugo pot. Približevali smo se Kozjem in naše pametne naprave so nam kazale, da smo prehodili 25 km in to v slabih 7 urah in kar je bilo prav lepo pogledat - poraba kalorij je bila velika. Samo nasmehnili smo se, ker nas je v avtu čakal poln pladenj baklave.
V bližnji pivnici smo imeli zaključek, še malo posedeli in se pogovorili ter v našem seznamu tako obkljukali še en pohod.
Nada Opravž
