Pohod Navihancev po Libni in okolici

Uredil: Lovenjak Jože, 6 fotografij
Obdobje: 25.01.2020 - 31.12.2020

Z vlakom smo se odpeljali do Libne. Kratko in sladko, bi rekli in res, imeli smo sonce. Po nekaj sto metrih smo prišli v Dolenjo vas, naselje na strmem kremenčastem griču. Dobesedno nad strehami hiš se dviga cerkev posvečena Mariji vnebovzeti. Grič s cerkvijo je obdan z visokimi opornimi zidovi in nudi lep razgled po okolici. Včasih je bila tik ob zidu struga Save, kjer je vozil tudi brod, čez na kranjsko stran. Sledovi struge so vidni še danes.Da pa je bila včasih tu že kranjska stran, pa pričajo ohranjeni deželni kamni. Za cerkev sv. Marije pa so zidarski mojstri uporabili gradbeni material kar iz podrte graščine nad Starim Gradom. Ob pogovoru in ogledovanju narave in okolice smo prišli v Zdole. Ustavili in občudovali smo škotsko govedo, katerega mrzli dnevi ne motijo. Nekaj jih je ležalo na sončku, eni so se pasli, drugi pa so nam se pustili fotografirati. Pred nami se je na hribčku prikazala zdolska cerkev sv. Jurija. Ura je bila že prav primerna za krajši postanek in kavico, kar smo tudi storili. Istočasno  smo še nekateri poravnali članarino in smo zakorakali proti naslednji vasi – Pleterje. Naša kolona je danes štela 11 Navihancev, zato smo pritegnili marsikateri pogled domačinov. Pot pa nas je kmalu speljala v gozd in proti  hribu Libna.Tu so našli prazgodovinske gomile še iz časa okoli leta 1700 pred našim štetjem in nekaj izkopanin hranijo tudi v muzeju. Na samem vrhu hriba pa stoji cerkev sv. Merjete, ki je menda postavljena na mesto nekega poganskega svetišča. Na Libni pri Libenšku se naj bi zbirali vodje kmečkih uporov in načrtovali boj, kmečki punt. Ob gozdiču zraven cerkve so postavljene klopi, katere smo izkoristili za  malico. Na mizi so se vrstile razne dobrote za okrepčilo, poživilo in za posladkat. Ja, potem se pa odločit s čim si boš postregel in ali boš grešil malo ali... Po krajšem počitku smo se spustili proti Staremu Gradu, kar pa že ime pove, da je nekoč nad vasjo stala graščina. Ta je bila menda v lasti salzburških škofov. Iz ruševi tega gradu pa so napravili še eno cerkev- sv. Miklavža, kjer smo imeli še zadnji postanek, še kakšno sliko za obujanje spominov in naš krog se je po cca  petih urah zaključil na železniški postaji.

Domov smo se vrnili dobre volje, ker veš, da si napravil nekaj za sebe, ker je bil sončen dan, ki ti poživi dušo in telo in zato, ker smo vedno dobra družba.

Nada Opravž

1 23
© Nada Opravž
2 23
© Nada Opravž
3 23
© Nada Opravž
4 20
© Nada Opravž
5 25
© Nada Opravž
6 25
© Nada Opravž