Ciprnik, 1745 m (11.5.2019)

Običajno se začnejo planinski izleti v Brežicah, kjer se oba vodnika in udeleženci odpeljemo skupaj do izhodiščne točke. Ta izlet pa se je začel malce drugače, saj so me pobrali v Ljubljani. Že ob prihodu kombija sem čutila polno pozitivne energije s strani udeležencev in to je bil popoln začetek dneva, bolje rečeno izleta. V kolikor ne poznate poti na Ciprnik iz Kranjske Gore, gre nekako takole: Najprej premagaš prvi del smučišča Vitranc, kjer po prvem večjem vzponu prideš do Bedančevega doma (1116 m), nato je potrebno premagati še drugi del vitranške strmine (dobesedno strmine!) in že si pri Mojčinem domu na Vitrancu (1555 m), kjer če izbereš pravi dan v tednu zavonjaš kuhajoč se bograč iz velikega kotla. Ta vonj sem podoživela poleti, ko sem šla na ogledno turo, in to mi bo ostalo za vedno v spominu :)! Mojčin dom na Vitrancu je super lokacija za okrepčilo, saj takšne pristnosti in dobrega počutja ob pavzi ne doživiš velikokrat. Iz te točke nas do Ciprnika loči le še dobra ura hoje, bolj po grebenskem delu, kjer zadnjih 20 minut ugledaš klanec in kmalu zatem že vrh, Ciprnik (1745 m). Kljub rahlo zasneženim zadnjim metrom pod vrhom, smo s previdnim korakom uspešno osvojili vrh, kjer nas razgled kljub megli, ni razočaral. Za nagrado smo si ob sestopu v Mojčinem domu privoščili posebno vrsto klobase, poimenovala sem jo kar "vitranška klobasa", ki je vsekakor vredna truda vzpenjanja po smučišču, da jo poskusiš. Božanska! Če zaključim, izlet je bil zares prečudovit, saj ob dobri ekipi udeležencev je vzdušje tisto, ki te še dodatno motivira in noge korakajo kar same od sebe.

Draga ekipa, hvala vam <3! Mene je ta izlet napolnil s toliko energije, da že komaj čakam naslednje planinsko druženje ob osvajanju Storžiča (8.6.2019)!

Več o tem kako smo se imeli, pa v spodnji fotogaleriji :) 

P.S.: Žal klobase nisem uspela fotografirati, preveč sem bila lačna. Tako, da boste morali sami se it prepričat :)!