Navihanci smo na deževno sredo opravili z vsemi štirimi bohorskimi slapovi, ki so povezani v "krožno pot". Kljub obilni suši, je bilo vode ravno prav, da so slapovi lepo žuboreli. Kadar je vode več in so slapovi bolj bohotni, je pot marsikje težko prehodna. Do prvih dveh - Bojanca in Pekel, se je potrebno kar potruditi s pomočjo jeklene vrvi ter kovinskih stopnic. Od Ubijavnika navzgor je pot razdrta, stopnice so porušene. Potem se je pa začelo iskanje zadnjega Bojavnika. Pot ni označena, dobro, da smo se pred tem v zavetju lesene ute v Dobrovi okrepčali in pogumno nadaljevali. Na koncu, ko smo ugledali Bojavnik, je celo sonce rahlo presvetlilo oblake. Lep izlet je bil, kljub temu, da je pršelo iz oblakov.