Današnji pohod smo začeli na žel.postaji v Brežicah. V klepetu smo pozabili na čas in bili kar presenečeni, da smo tako hitro prispeli v Zagorje.
Za tem smo šli še na avtobus, še hitro na skodelico kave in pot pod noge. Sprva po cesti, potem pa na pot skozi gozd, čez travnike in po gozdni cesti navkreber. Počasi, a vztrajno se je pot dvigala in tako smo pridobivali na višini. Kako sem bila vesela tablice, na kateri je pisalo Zasavska sv. Gora - 15 min., kako lepe številke. Koča res ni bila odprta, a vse potrebno je bilo takoj na mizi. Podprli smo si rebra, da nam niso lezla skupaj, se še malo oddahnili po hrani in ponovno na pot, tokrat na žel.postajo Sava.
Imeli smo veliko srečo, nič načrtovanega, a vlak za Brežice je že prihajal na postajo. Posedli smo se na prva prosta mesta in besede so počasi zamrle, predali smo se gledanju pod kožo.
Nada Opravž 7.2.2024
