Pohod Navihancev po 1.in 2. etapi Julijane
Tako, končale so se počitnice in nadaljujemo z našim planom pohodov, to je Julijana.
Vlak, avtobus in prispeli smo v Kranjsko goro. Hitro smo poiskali kotiček kjer smo popili kavico za vzpodbudo in krenili na pot. Prvi naš smerokaz je bil Srednji vrh. Po gozdnih poteh in kolesarski poti, nekaj tudi po Jakobovi in tako naprej vse do Mojstrane. Večji del poti nas je s svojim žuborenjem hrabrila Sava Dolinka. Odpirali so se nam lepi pogledi na Zgornje savsko dolino in strmo belo gorovje. Vremenska napoved je bila zelo slaba, vendar z nekaj sreče in rahlimi kapljicami smo po skoraj 20 km prispeli pred slovenski planinski muzej v Mojstrani, kar je tudi bil naš cilj za prvi dan. Prvo smo se malo odpočili in nadomestili izgubljeno tekočino, si nabavili malico za drugi dan in poiskali prenočišče. Mladi gospod nas je zelo lepo sprejel, ponudil aperitiv za dobrodošlico, malo smo še z njim poklepetali, zatem pa večerja, prepotrebni tuš in počitek. Ni bilo zelo veliko vzponov, vendar bila sem utrujena.
Drugo jutro smo se kar zgodaj vstali, pojedli zajtrk in na pot, kajti vreme nam je ponovno grozilo. Današnja etapa naj bi bila tudi malo daljša in imela nekaj več višine. Prek sosednje vasi Dovje, prečili smo Savo Dolinko in se kar takoj začnemo vzpenjati pod obronki Karavank. Posamezne vasi in smerokaz nas pripelje do Planine pod Golico. Bila sem že na njej, vendar sem sedaj videla, da je dobila upravičeno ime Golica. V vasici Prihodi naletimo na gospoda, ki nas je prijazno povabil k sebi domov na kozarček vina. Bil je zelo prijeten in na hitro nam je povedal en del svoje zgodovine. Pri njemu smo si privoščili še malico, povabili še njega in mu povedali, da je ovrgel naše mišljenje o Gorencih. Pustili smo mu še preostalo hrano on pa nam je še pokazal smer in že smo prišli na tematsko Staro rudno pot, po kateri smo se spuščali proti Jesenicam, starem železarskem mestu.
Tako smo prehodili še en del poti, kar pa je ostalo pa dokončamo v naslednjem letu.
13.9. in 14.9.2023