Velika Planina v beli in vijolični preobleki
Osem pogumnih se nas je zbrali ob 6 uri pri blagovnici in se odpeljali proti Kamniku, Godiču, Stahovici in do gostišča Kranjski Rak. Hitro smo se preobuli in temeljito oblekli, kajti jutro je bilo zelo hladno in veter je rinil skozi vse luknje na obleki do kože.
Čez nekaj deset metrov smo se že skrili v zavetje gozda in tudi višina, katero smo pridobivali z vsakim prehojenim metrom, je napravila svoje in odvečne stvari smo kmalu imeli v nahrbtnikih. Ko smo prišli do parkirnega prostora na Rakovi ravneh, smo se odločili, da gremo levo. Nekaj položnega in nekaj strmega dela in dobra volja nas je kmalu pripeljala do predela, kjer se je začel odpirati pogled na prve pastirske hiše in prve žafrane med zaplatami snega. Pri kapeli Marije Snežne smo imeli krajši postanek potem pa naprej, do Petrovega kota, kjer smo imeli malico. Za tem smo se vračali po isti poti do Domžalske koče, se okrepčali s kavico, skrbnica pa nam je svetovala malo daljšo pot preko Gojške planine, kjer je razkošje cvetočih žafranov bilo še večje in brez drugih pohodnikov in poti so bile samo naše. Izkoristili smo seveda to lepoto za občudovanje in slikanje, ter se težko ločili od travnikov preoblečenih v vijolično barvo. Prišli smo do začetka ceste in po njej počasi naprej do Marjaninih njiv in do našega izhodišča, kjer smo se odžejali z »rogačem 00«.
Videla sem veliko slik, na katerih je bila Velika planina v vijolični barvi, vendar to, kar vidiš sam na svoje oči je lepota v presežku. Današnji dan sem si napasla oči in napolnila dušo, kar za nekaj časa.
Hvala naša vodnica!
12.4.2023 Nada Opravž