Strunjan, Izola in Koper
Letos se je osmi marec poklopil s planiranim pohodom Navihancev, zato smo imeli kar skupni izlet na morje.
Z vlakom do Ljubljane in nato na avtobus, v klepetu in opazovanju narave smo kar hitro prispeli v Strunjan. Od daleč nam je nakazoval pot cerkveni zvonik. Cerkev Marijinega prikaza se z griča bahavo razgleduje proti morju in ob prihodu je že bila obsijana s soncem. Pomembna letnica je 1512, kjer se je sredi avgusta ponoči prikazala Marija čuvajem vinogradov. Po tem dogodku tudi nosi ime. Vest se je kmalu razširila daleč na okoli in tako je postala najpomembnejša istrska božja pot romarjev. Našo pozornost so pritegnili tudi kaktusi, ki so se že kitili s svojimi cvetovi. Ustavili smo se tudi ob strunjanskem križu, naredili nekaj posnetkov za spomin in se zazrli v daljavo - v črto, kjer se stikata nebo in voda in proti velikim ladjam polnim kontejnerjev, ki so v vrsti čakale na vstop v luko. Tudi najvišjemu klifu na Jadranu smo namenili nekaj časa. Lepo se vidi, kako se je spreminjala zemlja. Pred 40 milijoni let je to preplavljalo globoko morje. V notranjosti celine se je Dinarsko gorovje dvigalo in gubalo, od tam pa je material polzel in se ob potresnih sunkih po plasteh usedal v morje. Vsaka plast klifa predstavlja posamezni podvodni plaz. Danes pa lahko klif občudujemo zato, ker se je dvignil iz morja, ko so tektonski premiki morski bazen zožili in se je voda umaknila, kamnine pa so se prelomile, nagubale in prišle na površje. Ob poti so mi oko pritegnili oljčniki, zasajeni z avtohtono vrsto oliv- istrska belica, ki je najprimernejša za burjo. Pridni kmetje so nasade že v večini obrezali. Pred nami se je že kazala izolska marina s številnimi čolni in ladjicami. V Izoli smo si vzeli čas za kosilo »pri Perotu« in pri odhodu smo vse navihanke dobile nagelj - zavit v celofan in z rdečo pentljo, navihanci pa nekaj grenčine, za boljšo prebavo. Za tem pa proti Kopru, še postanek za kavico in proti avtobusni postaji, ter nazaj proti domu.
Minil je še en lep prijeten dan, vrnemo pa se čez leto, kajti prehoditi hočemo našo obalo in če bo potrebno, bomo še večkrat potovali proti morju.
Nada Opravž 8.3.2023