Izvir reke Pake
Tokrat pa pod Pohorje pod hrib Volovica, kjer izvira reka Paka na 1280m, katere izvir je trajen, z močvirnatim območjem, poraslim z visoko travo in šašom. .
V kraju Srednji Dolič smo pri gostilni Repolusk pustili avtomobile, popili kavico in seveda še nekaj sladkega za energijo in se podali po vaški cesti do konca naselja. Lične in naravi prijazne informacijske table s posebnimi znaki so nas usmerile na stezo ob gozdu, katera se je rahlo vzpenjala mimo nekaj lepo urejenih in razvitih samotarskih kmetij, ležečih blizu 500m nadmorske višine. Mimo grede smo dobili še štirinožnega spremljevalca, ki nas je spremljal in vedno se je na križišču odločil za pravo pot. Ta nas je vodila po travniku, po robu jase poraščene z jesensko vreso in borovničevjem, po gozdu, kateri pa ni mogel skriti jurčkov pred budnimi očmi nekaterih naših pohodnikov. Tako smo prišli tudi do potočka, ki je žuborel v svoji majhni strugi in živahno preskakoval ovire, katere so mu onemogočale miren tek in tako je oblikoval veliko manjšim meandrov, mi pa smo ga morali kar naprej prečiti. Včasih je bil jasno viden, včasih pa skrit med travami in drevjem. Ta mali živahni potoček pa potem nekje v dolini dobi ime- reka in pa urejevanje struge po zamisli človeka. Pot navzgor se je kar vlekla in strmina dolgo ni popuščala in ko smo zagledali pred nami tablo, smo se je razveselili, kot malo dete »cukra«. Poskrbeli so za utrujene pohodnike in tam postavili mizo in klopi, katere smo z veseljem zasedli. Tu smo nadomestili izgubljene kalorije, mogoče pa tudi katero več. Vreme smo imeli lepo, zato tudi nismo hiteli z odhodom. Izvir res ni velik, je pa močan in že na samem začetku nakazuje, da iz tega še nekaj bo. V dolino smo se vračali delno po lažji in krožni poti in se pri domačiji, menda se pišejo Zlodej, spet priključili na pot, katero smo že dopoldan prehodili.
Slovenija ima veliko lepih krajev in kotičkov, tako smo spet našli enega. Brez gneče, neokrnjena narava, lepa pot, to je plačilo za trud.
26.10.2022 Nada Opravž