Golica
Pozdravilo nas je lepo sončno jutro in že smo se peljali proti Karavankam. Promet na cesti je bil zmeren, zato smo kar hitro prišli v Javorniški rovt -975m.
Kavica za spodbudo in pot pod noge. Vzpenjajoča gozdna cesta nas je vodila proti našemu cilju, vmes pa nas je pričakal znak in nas je usmeril na pot čez travnik, ki se je bahal s prelepo belino narcis. Te so nas spremljale še naprej vse do vrha Golice -1835m in vedno več jih je bilo in lepših, kajti spodaj so bile poškodovane od toče. Res je menda najbolj pomemben mesec maj, kjer so ta pobočja skoraj prekrita z belimi dišečimi cvetovi.
Lep je tudi pogled na zahodne Karavanke in Julijske alpe s Triglavom, seveda smo poškilili tudi po avstrijski deželi, ampak ni tako lepa, kot naša. Pri koči smo si privoščili malico, se malo spočili in lepo počasi vrnili po spodnji poti nazaj.
Dolgo časa smo načrtovali ta pohod, pa je bila vedno neka višja sila, ki nam je prekrižala načrte, danes pa smo ga izpeljali, napasli svoje učke in napolnili dušo.
Nada Opravž
