Navihanci praznujejo
Zbrali smo se pri naši vodnici Miji in se v lepem sončnem jutru podali na pot proti Pišecam.
V prijetnem klepetu smo prišli do vasi Blatno in se vztrajno vzpenjali čez Silovec na obrobje Orlice. Pot je bila snežena in izpod bele odeje je sramežljivo kukal teloh. Po kratkem oddihu smo se spustili malo navzdol čez gozd in ponovno prispeli na drugi konec Silovca. Kmalu se nam je začel sramežljivo prikazovati zvonik sromeljske cerkve, ki je pa nismo obiskali, ampak smo jo občudovali z sosednjega brega, kako ponosno stoji na svoji vzpetini, dopolnjuje pa jo stara osnovna šola. Pot se je začela spuščati in ponovno smo prišli v Curnovec. Vedeli smo, da imamo samo še en vzpon in potem pride tisto najlepše malica, počitek in torta, za katero smo garali celo leto. Kljub vsem težavam in okužbam smo mi opravili 29 pohodov, čeprav smo jih imeli v načrtu manj.
Za torto je bil zadolžen Đoko - tako je določil žreb, za dodano vrednost pa je priskrbel še malico, naša vodnica pa za prostor in da je bila malica topla.
Posladkali smo se še s torto, nazdravili naši vztrajnosti in v prijetnem klepetu in družbi, bi kmalu pozabili, da moramo domov.
Tako je minilo naše praznovanje tretjega rojstnega dneva.
Nada Opravž 12.1.2022
