Tolsti vrh in Kriška gora
Čas dopustov je minil in Navihanci smo ponovno začeli s pohodi, tokrat proti Gorenjski. V lepem, svežem in sončnem jutru smo se pripeljali do koče pod Storžičem.
Preobuvanje, kavica in nekaj malega za pod zob in brez oklevanja na pot, kajti eni dolgi rokavi nam niso bili dovolj za posedanje. Pot nas je vodila čez gozd v hrib, in po prvih večjih strminah smo že pridobili »delavno« temperaturo in dolge rokave smo pospravili v nahrbtnik. Vedno bolj nam je bila všeč hoja čez gozd, kjer so nas skrivala drevesa pred vse močnejšimi sončnimi žarki. Premagali smo še zadnji precej strm in travnat vzpon in zagledali smo Tolsti vrh – 1715m višine. Ta nas je nagradil s širnimi razgledi na gorenjska prostranstva. Triglav, Begunjščica, Stol..., Storžič, katerega pa smo občudovali večji del poti. Z vrha smo se precej strmo spustili skozi rušje do travnatega pobočja, po katerem se je vila pot tako rekoč, pod vrhom slemena. Po varnem spustu, smo prišli do našega cilja –Kriška gora - 1471m. Zaslužena malica, kratek počitek, kavica, za poživitev in že smo bili pripravljeni za na pot. Odločili smo se, da gremo nazaj po drugi poti. Ni bila lahka, sonce nam ni prizanašalo, pa tudi strmina ne, zato smo napredovali bolj počasi, v senci dreves pa malo pospešili in tako prispeli do črede kozic in krav na Mali Polani, ki so nas zvedavo gledale. Napolnili smo plastenke z vodo in nadaljevali pot. Dan se je že krepko prevesil v popoldan in pred nami je bila še ura hoje in ker se je pot umirala, spusti in vzponi so bili komaj opazni, smo kar hitro opravili z njo. Ob prihodu na izhodišče smo prvo pogasili žejo, še malo poklepetali in se odpravili domov.
Naš pohod smo časovno raztegnili, ni bil lahek, bil je pa lep in se že veselim naslednjega.
Nada Opravž
