Pohod Navihancev na Roglo in Lovrenška jezera
Danes smo se odpeljali v smeri Bizeljskega, proti Slovenskim Konjicam, Žrečam in proti Rogli, kjer smo pustili avtomobile. Brez oklevanja smo se podali na Lovrenška jezera.
Ta se nahajajo na visokem barju, na višini 1520m, med Roglo in Ribniškim Pohorjem in to na površini 22 ha. To so jezerca, katera dobivajo vodo le s padavinami. Ogledali smo si jih po lesenih poteh, ki so nam omagočile hojo po suhem. Takoj na začetku nas je pričakal razgledni stolp, na katerega pa smo se povzpeli, ko smo se vračali. Voda v jezercah je videti skoraj črna, to pa zato, ker je dno na debelo obloženo s šoto, ponekod tudi več metrov. Nekje na pol poti, smo si privoščili malico, kjer se je ponovno ponovila tista stara, črno bela reklama: » kar si želiste, v Merkatorju vse dobiste. » No, pri nas pa skoraj vse, bi rekla. Zadovoljni in okrepčani smo se vračali po drugi strani nazaj. Začudeni smo bili, da je rastišče borovnic tako veliko in to kar med rušjem. Škoda, da še ne zorijo, no mogoče bi se pa potem čas naše poti podvojil. Prišli smo do stolpa, si z višine ogledali panoramo, prečitali letake, ki so nas poučili o marsikateri posebnosti. Zapustili smo jezerca in se spustili nekoliko v dolino in potem ponovno navzgor. Mogoče smo malo bolj pohiteli, kajti oblaki so postajali temnejši in za opozorilo smo zaznali tudi kakšno dežno kapljo. Med igriščem in velikem zbiralniku vode smo prišli spet nazaj na Roglo. Dež se je vedno bolj ponujal in veter je gnal meglice mimo nas, da so nam zakrivale pogled na vse strani.
Vračali smo se zadovoljni, ker smo izpeljali pohod in imeli srečo z vremenom. Med potjo smo imeli še en postanek, se še malo okrepčali in naredili plan za naslednji pohod in že sedaj vem, da bo lep in nekaj posebnega.
10.6.2020 Nada Opravž
