Pohod Navihancev 05.02.2020
Štirinajst dni je mimo in pred nami nov izziv.
Dobili smo se pri spomeniku na Silovcu. Pot nas je vodila navkreber po gozdu proti Orlici. Tako smo pešačili po gozdnih poteh, na katerih smo se seznanili tudi z mokrim in mehkim terenom, kar se je videlo tudi na naših čevljih, ki so z vsakim korakom postajali težji. Čez nekaj časa smo se začeli spuščati v dolino, vse do Preskarjevega mlina, da smo se ponovno lahko začeli vzpenjati proti Osredku. Pot se je vila čez gozd in nad gradom Podsreda, katerega mogočnost smo tako lahko občudovali iz višine, naredili še kakšen posnetek in naprej proti Pečicam. Malo smo si ogledali cerkev, si privoščili malico in vse kar sodi zraven, veter pa nas je prisilil, da smo se kar hitro spustili v dolino. Malo smo zajeli ravninski zrak in se ponovno začeli vzpenjati na Orlico. Vetru se nismo mogli izogniti, vztrajno nas je priganjal, drevesa pa so ječala, v krošnjah je bučalo in ob pogledu, kako jih upogiba, sem se kar zgrozila. Pot pa nam je prekrižalo tudi nekaj dolgih bukev, ki so kot treske ležale na tleh . Po cca 5 urah hoje smo prispeli do izhodišča.
Pot smo zaključili pri Janezu in Branki s kavico in zraven še topel in nesramno dober štrudelj.Zakaj lepe stvari tako hitro minejo?
Nada Opravž
