Kljub temu, da smo že zakorakali v mesec junij, so nekateri naši vršaci še vedno odeti v snežno odejo in nič kaj poletno obarvani. Kar je v našem primeru, ko smo načrtovali izlet na Storžič skozi Škarjev rob pomenilo, da bo potrebno spremeniti načrte, zaradi snežnih plošč v senčnem delu pod vrhom. Nič ne de, namesto iz Doma pod Storžičem in osvajanja vršaca po severni strani, smo si na vročo junijsko soboto privoščili kar južno stran. Izhodišče izleta je bilo Laško (740 m), vasica nad Bašljem, od koder nas je pot vodila mimo cerkvice Sv. Lovrenca vse do markatne "klopce", kjer se nato pot razdeli v tri smeri. Levo proti planini Javornik, desno proti Kališču, za najbolj pogumne pa kar direktiva do vrha, ki več sploh ni takšno brezpotje, vendar zgleda kar že uhojena stezica. Mi smo se odločili, da pot nadaljujemo proti planini Javornik, od koder nas je nato pot do vrha vodila skozi "žleb". Še sedaj sem hvaležna, da je nad nami, ko smo bili v žlebu, bdel oblak, kajti brez njega, bi nam bilo enostavno prevroče. Na poti so nas podzravile ovčice, ter kot je že na nekaj mojih zadnjih izletih klasika "sneg". Bilo ga je le za kanček, pa vendar, meter pa meter, brez snega očitno pri mojih izletih več ne gre :D. In že smo bili na najbolj "pokakanem" vrhu daleč naokoli. Že tik po tem ko je tam skopnel sneg smo vonjali aromo ovčjih iztebkov, zaradi katerih je vrh namesto skalnate barve, rjavkast ter samo upaš lahko, da ni kje sveže bombice. Sestop smo nadaljevali skozi Bašeljski preval do Doma na Kališču, kjer nas je celotno pot hladil vetrič, ki je ob toplem sončnem dnevu zares sedel. Do ajdovih žgancev z zeljem nisem prišla, pa je bila kljub vsemu jota v domu dobra in je okrepčala telo. Okrepčani smo nato nadaljevali pot v dolino do izhodišča, kjer smo ob druženju strnili vtise.
Vabljeni, da izlet podoživite v obsežni fotogaleriji :)!
Sama pot izleta je vedno takšna kakršno zastavi vodnik, vendar pravo vzdušje naredijo nato udeleženci in tudi tokrat dobrega vzdušja ni manjkalo. Iskreno, hribi so popoln detox po napornem delovnem tednu, odklop, katerega si je potrebno privoščiti. Če pa nato koča ponuja še odlično hrano, potem pa je to, to!
Do naslednjič, ko prečimo Pohorje v mesecu septembru :)!
Sara
