POLUDNIK
Napoved za konec tedna 8. septembra 2018 je bila precej klavrna, vendar si je vreme premislilo in nam namenilo prelepo soboto. Odpravili smo se namreč na skrajno zahodno mejo slovenstva, v dolino Zilje. Vodnika Borut in Tone sta nam, kot je to že običajno, pripravila zanimivo in poučno planinsko pot.
V Avstrijo smo vstopili na mejnem prehodu Podkoren in se po dokaj strmi cesti spustili v Ziljsko dolino. Hoja navkreber se je pričela na Brški planini. Prelepa narava, macesni ob poti in žametno mehka tla pod nogami so nas kar ponesli v višino. Ker so planine pašne, je bilo v tem času na njih še kar precej živine. Prijazno in zgodnje jesensko vreme je godilo tudi živalim tam gori. Planšarije so v precejšnji meri tudi tukaj namenjene turizmu. V dobrih dveh urah smo se povzpeli na vrh Poludnika in imeli res kaj videti. Julijske Alpe so se nam ponujale na jugovzhodu,nasmihala sta se nam Dobrač in Svete Višarje. Kot na večini tamkajšnjih vrhov, stoji tudi na Poludniku velik križ.
Po krajšem počitku smo nadaljevali pot na Poludniško planino, ki je bila ta dan dobro obiskana. Krave so pozvanjale s svojimi zvonci, kot da nas vabijo, naj vendar še malo ostanemo v tem lepem svetu. Sestopili smo mimo Brškega jezerca.
Prelepa sobota nam bo vsem, ki smo imeli to srečo, da smo jo lahko tako užili, ostala v najlepšem spominu.
Ostala pa nam bo v spominu tudi, ker smo ta dan očistili celotno planinsko pot na Poludnik. Potekala je namreč akcija Očistimo Slovenijo in mi smo na pobudo načelnice odseka VGN Olge Kržan opravili koristno delo pač na tej poti.
Laura Rueh
